»Dejstvo je, da se je v preteklem večletnem obdobju dokaj skladno z rastjo produktivnosti dela gibala tudi rast povprečne plače v dejavnosti. Žal pa tem gibanjem ni sledila tudi rast najnižje osnovne plače, torej osnovna cena dela, kot je izpogajana v kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo.«
»Problem je višina najnižjih osnovnih plač.«
»Naš cilj je bil jasen. Z dvigom najnižje osnovne plače smo želeli vsaj deloma poseči v izrazito nizke plače v gostinski dejavnosti.«
»Glede na zahtevno finančno situacijo v večini družb, izrednih energetskih razmerah, nedorečenosti ukrepov, negotovem letu 2023 z novo minimalno plačo ter ob povišanih stroških za prehrano in prevoz trenuten čas ni najbolj primeren za usklajevanje najnižjih osnovnih plač po kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo.«
»Najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda bi se po našem predlogu postavila na raven minimalne plače, v določenem razmerju pa bi nato sledile najnižje osnovne plače v višjih tarifnih razredih.«
»Dodatki se obračunavajo na osnovno plačo, ki je lahko nižja od minimalne plače, izplačujejo pa se na minimalno plačo, ki je 940 evrov.«
»Pravzaprav že takoj zatem, ko bi bil dogovor podpisan, imeli določena delovna mesta z osnovno plačo, nižjo od minimalne plače.«
»Čeprav si že nekaj let prizadevamo, da bi najnižje osnovne plače izenačili z minimalno plačo, nam to ni uspelo, a smo ocenili, da je bolje, da se osredotočimo na druge prejemke delavcev, kot da najnižje osnovne plače usklajujemo za zneske, ki zaposlenim ne pomenijo nič.«
»Naš predlog je dvig minimalne plače v višini 7,5 odstotka. Tak dvig bi pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin.«
»Prav tako je očitno, da rast plač močno zaostaja za rastjo produktivnosti v panogi, kar pomeni, da zaposleni ne participirajo ustrezno na rasti produktivnosti dela.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju