»Stanje podzemnih in tudi drugi voda v Sloveniji se izboljšuje. To pomeni, da slovenski kmetje izvajamo dobro, trajnostno kmetijsko prakso.«
»Po navadi je to vedno nekje sredi drugega leta po naravni nesreči. Mi seveda pričakujemo in želimo, da bi bilo prej, predvsem pa si želimo in pričakujemo, da bi bil odstotek pomoči kmetom višji, kot je bil v preteklih letih.«
»Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode.«
»Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.«
»Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej.«
»Razmerja cen se morajo urediti, drugače bomo imeli veliko manj posejanih njiv, saj se kmetovanje ne bo izplačalo. Kmetje, ki smo najšibkejši v tej verigi, zato pričakujemo pomoč vlade. Razmerja se morajo urediti.«
»Ob zapiranju meja številnih držav za izvoz hrane zaradi vojne v Ukrajini mora tudi Slovenija 'zelo hitro narediti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti'.«
»Težko bomo izgradili blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije, če bo na koncu tako nizka odkupna cena. To pomeni, da dolgoročno tudi kmet ne bo dobil pošteno plačanega svojega dela in seveda ne bo mogel preživeti.«