Citati avtorja Marina Abramović

»Ne gre za to, ali bom lahko nastopala, ko bom stara 80, 90, 100 let ali kar koli drugega. Moram najti sistem, v katerem se moje poslanstvo in moja zapuščina lahko nadaljujeta.«

»Svoje delo sem 20 let poskušala pokazati na Kitajskem. 20 let so me različni muzeji vabili, naj pridem. Pošljem predlog, oni ga sprejmejo, predlogi morajo iti na vlado in vlada vsakokrat reče ne zaradi golote ali česa drugega; obstaja toliko omejitev.«

»Zelo sem ponosna na Glastonbury. Vsi so mi govorili: 'to je samomorilno, a si nora, ljudje so na gobah, na drogah, kako lahko prisiliš 275.000 ljudi, da utihnejo za sedem minut?' Morala sem tvegati, res sem. Bilo je čarobno, neverjetno. (...) Veste, koliko televizijskih gledalcev smo imeli? 1,1 milijarde. Lahko vam pošljem podatke, to je celo več kot Trump!«

»Strah me je. Ne poznam nobenega vizualnega umetnika, ki bi kaj takega izvedel pred 175.000 do 200.000 ljudmi. Moje doslej največje občinstvo je štelo 6000 ljudi na stadionu. Mislila sem si 'vau', ampak to pa res presega vse, kar sem počela doslej.«

»Resnično se soočamo s temnim trenutkom v zgodovini človeštva. Kaj je torej mogoče storiti? Od nekdaj menim, da protest izzove še več protestov in sovraštvo še več sovraštva. Mislim, da je pomembno, da se obrnemo vase. Enostavno je kritizirati vse drugo, toda kaj lahko storim pri sebi, kako se lahko spremenim?«

»Tveganje je veliko, zato me je strah. Lahko mi popolnoma spodleti ali pa bodo ljudje samo sedeli. Ne vem, ampak želim tvegati. Tudi neuspeh je pomemben, saj se tako kot iz uspehov učimo tudi iz neuspehov.«

»Kako naj ohranim energijo tišine? Nisem pevka, tam sem z drugim namenom, da ugotovim, kako lahko ustvarimo tišino in reflektiramo, kaj se trenutno dogaja v svetu.«

»Strah me je.«

»Ne poznam nobenega vizualnega umetnika, ki bi kaj takega izvedel pred 175.000 do 200.000 ljudmi. Moje doslej največje občinstvo je štelo 6000 ljudi na stadionu. Mislila sem si 'vau', ampak to pa res presega vse, kar sem počela doslej.«

»Art Vital pomeni, da imaš pogum«

»Biti prva umetnica, ki ji je namenjena takšna pozornost, pomeni veliko odgovornost. Moram ustvarjati tako dobro, da odpira pot vsem ženskim umetnicam za mano. Če moja razstava ne bo dobra, bo to imelo posledice za vse moje zanamke, zato moram biti neverjetna.«

»Polovica mojih prijateljev se je nehala pogovarjati z mano, ker govorim o preveč bolečih, emocionalnih stvareh, o katerih ne bi smeli govoriti, ampak moramo.«

»Obožujem, da nimam skrivnosti. Vse je bilo boleče uprizoriti in deliti z vsemi, ker ob tem deliš bolečino z drugimi in si svoboden.«

»Moram ustvarjati tako dobro, ker moj uspeh odpira pot vsem umetnicam za mano. Če moja razstava ne bo dobra, bo to imelo posledice za vse moje zanamke. Zato moram biti neverjetna.«

»Marina Abramović je spregovorila o svojih 'živih spominih' na razstavo in javno predavanje pred 6000 obiskovalci v Kaunasu.«

»V tem trenutku potrebujemo udarne podobe in podoba junaka na konju je zelo močna. Samo junak nas lahko reši! Nekdo, ki žrtvuje vse.«

»Na fotografijah iz vojne skoraj vedno jaha belega konja.«

»Zakaj bela zastava? Moj oče se pred ničimer ni predal.«

»Na koncu se moramo vsi prepustiti spremembi.«

»Nikoli prej nisem nastopala v Litvi in ko sem spoznala Jonasa Mekasa, sem si vedno želela priti v Litvo.«

»Prvič sem ga srečala leta 1978 (...). Imela sva se rada, poznala sem njegovo dušo.«

»Ljudi delim na dve skupini: na originale in na tiste, ki sledijo. Jonas Mekas je bil čisti original.«

»Kar koli počnem, se ves čas zavedam, da smo blizu meje z Belorusijo, Belorusija pa meji na Ukrajino in na vojno.«

»Napad na Ukrajino opisala kot 'napad na človeštvo'.«

»Na ta neznosen dan v celoti podpiram Ukrajince. Napad na Ukrajino je napad na vse nas. To je napad na človeštvo in ga je treba ustaviti.«

»Drevesa so kot ljudje. Premorejo inteligenco. Imajo čustva, med seboj komunicirajo. Obenem pa so idealni poslušalci. Lahko se jim pritožuješ.«

»Čutim veliko odgovornost, da to ne sme ostati enkraten dogodek: trdo moramo delati in doseči moramo kar največje število gledalcev – še prav posebej hočemo nagovoriti mlade ljudi.«

»Ste se že kdaj pritoževali drevesu? Ne. Torej bo to potovanje v neznano. Stopite iz svojega varnega okvirčka in naredite nekaj drugačnega.«

»Drevo tako v resnici celi, kar te teži. Ti odpreš srce in poveš vse, kar je v tvojem življenju negativno in kar te moti. Drevo je tihi poslušalec, ki vse vsrka v svoje lubje.«

»Umetniški program Outerneta in kurator Marco Brambilla mi ponujata odlično priložnost, da za razstavljanje uporabim največje zaslone na svetu. Zelo sem navdušena nad tem sodelovanjem in možnostjo, da širši javnosti na takšen način predstavim svoje delo Sedem smrti Marie Callas.«