»Zgodovina Latinske Amerike me zanima, saj je bila manjkajoči del moje mladosti. V Kolumbijo nisem prišel nabirat amazonskega zlata, pač pa izraze in spomine.«

»Med raziskovanjem sem ob zori pogosto zaslišal glasen zvok. Prihajal je iz notranjosti in se pojavljal na številnih krajih, ki sem jih obiskal. To je bil nedvomno simptom moje izpostavljenosti Kolumbiji. Izkušnja je postala podlaga za lik, čigar zvočna doživetja se sinhronizirajo s spominom države.«

»Jessica se po njegovi sledi poda na osebno in skupnostno popotovanje po urbani in podeželski Kolumbiji, ki gledalca zaziba v stanje izrazite občutljivosti – do filma, sebe in človeštva.«

»Memoria je predstava o spominu in njegovi izgubi. Je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavamo čas, spominjamo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, naš spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Memoria je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanja, iz katerega izhajamo in v katerega se vračamo.«

»Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in Malin lastni performativni in gibalni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo.«

»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«

»Protagonisti Vinterbergovega filma so Martin in njegovi trije prijatelji, vsega naveličani srednješolski profesorji, ki se lotijo eksperimenta in skušajo skozi delovnik ohranjati stalno raven opitosti.«

»Antiakcijski film«