»Če bi šlo za nekaj tisoč ali deset tisoč umrlih, bi se lahko tukaj notri skrivalo marsikaj. Ob številu, ki ga imamo zdaj, pa so stvari precej pod nadzorom.«
»Vsaka smrt se prijavi na več načinov. V tem primeru, ker gre za nalezljivo bolezen, se je treba prijaviti še z nekim tretjim obrazcem, kar včasih zamuja. Zato NIJZ nima ustreznih podatkov in se številke popravljajo. Ampak ne zaradi pogajanja svojcev.«
»S strani negovalnih bolnišnic je bila sicer ponujena možnost, da se preselijo za nekaj dni, dokler dom ne uredi ustrezne cone, vendar moramo tudi tukaj upoštevati voljo vsakega posameznika.«
»Zelo pametno je, da v trenutku, ko še ni okužbe v domu, vsako vodstvo skrbno pregleda navodila in naredi načrt, kako bodo ukrepali, da do okužbe ne bi prišlo, in kaj se mora v domu zgoditi, če pride do okužbe.«
»Kot sem seznanjena, so v domu starejših v Hrastniku slabe bivanjske razmere, kar je eden od razlogov, da je prišlo do takšnega širjenja. Drugi razlog je, da na možnosti vnosa ni bil v zadostni meri pripravljen.«
»Skrbi nas posebej to, da za vse niti ne vemo izvora. Poleg tega je to postal že neke vrste vzorec. Ne gre samo za en dan, ko imamo večje število okužb, ampak se to ponavlja. Za zdaj epidemiološki službi še uspeva zamejevati primere, tako da ne gremo po tej eksponentni krivulji, da bi jih bilo recimo naslednji dan še enkrat toliko. Ampak lahko se seveda to v prihodnjih dneh zgodi.«
»Kot državljan, kot človek, ki živi v Sloveniji, pa mislim, da bi morda lahko kakšen dopust na Hrvaškem letos tudi izpustili in ostali v sredini, ki jo poznamo, ker je tam najmanjša možnost, da bi do okužbe prišlo.«
»Vemo, kakšno je stanje na Balkanu. Seveda nas skrbi, ker je veliko število ljudi, ki potujejo predvsem na družinska srečanja, potem ko v zadnjih treh mesecih tja niso mogli potovati.«
»Gre za podrobno navodilo, ki ga izdaja NIJZ, kot mi je znano, je to še vedno prepovedano, ker gre za predmete, ki jih je težko razkužiti in lahko prehajajo iz rok v roke. Veste, da so roke največji vektor za prenašanje te bolezni.«
»Soočati pa se moramo, če govorimo o domovih, tudi z žalostnim, ampak življenjskim dejstvom, da med starostniki, zlasti med oskrbovanci naših domov za starostnike, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka.«
»V bolnišnico takih stanovalcev ne premeščamo tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja.«
»Številni starostniki se po premestitvi v bolnišnico psihično zelo hitro spremenijo, ker se težje prilagajajo tujemu okolju, in to je zanje lahko hitro usodno.«
