Dobrodošli v zlopamtilu!

»Lovci razumemo, da je današnji tempo življenja tak, da so ljudje vse dni v službi in se potem na sprehod s svojimi ljubljenčki in na rekreacijo odpravljajo tudi v nočnih urah. Vendar se morajo zavedati, kaj s tem povzročajo.«

»Na posameznih območjih gre celo za uničevanje okolja, kar je seveda kaznivo dejanje. Če se bodo ti pritiski še nadaljevali, bomo lovci začeli podajati tudi kazenske ovadbe.«

»Petarde za divje živali so nekaj strahovitega. Takšnih pokov niso vajene, tudi lovci pri svoji dejavnosti uporabljajo dušilce.«

»Ne opozarjajo jih le glede uporabe petard, pač pa jih prosijo tudi, naj se ob obisku narave držijo začrtanih poti in normalnih ur.«

»Gre za številne vrste obiska – peš, s psi, nočni obisk z lučkami, pa obisk z motorji, kolesi in štirikolesniki. Ti pritiski so postali tako moteči, da obstaja resna nevarnost, da nam bodo posamezne živalske vrste izginile.«

»Več kot 5000 pacientov se bo lahko s tem zdravilo. Število pacientov, ki potrebujejo to zdravljenje, se je povečalo, rezultati so res dobri in obetavni.«

»Gre za investicijski projekt, ki je namenjen dvojni rabi: za civilno prebivalstvo in za vse potrebe vojske. Gre za trimilijonsko investicijo, pri čemer stane hiperbarična komora približno en milijon, zgradba pa dva milijona evrov.«

»Krepimo javno zdravstvo s konkretnimi investicijami. Odlično bolnišnico z velikim obsegom dela bomo z omogočanjem dodatnih dejavnosti še okrepili. Zelo preprosto.«

»Grenlandija pripada njenim prebivalcem.«

»Slovenija vojaške prisotnosti še ne načrtuje.«

»Ko v vesolju vidiš, da v bližini ni nobenega planeta, na katerem bi lahko živeli, se ti Zemlja zdi popolna. Iz vesolja se ne vidijo meje, opaziš lahko le gore, morje in reke.«

»To je povsem mogoče. Države, ki imajo obalo, je seveda lažje prepoznati, prav tako kraje z nekakšnim naravnim označevalcem. Tudi zelo visoke stvari, za katere mislimo, da so izjemno impresivne – na primer smučarska skakalnica tukaj – no, ne bi rekla, da sem jo lahko videla iz vesolja. Meje oziroma robovi obale pa so zelo jasni. Tako sem lahko popolnoma natančno prepoznala Piran, od tam pa sem se postopoma vračala in s pomočjo Alp poiskala Slovenijo.«

»Vprašanja so bila neverjetna – prebojna in zelo široka, od človeškega vidika raziskovanja vesolja do znanstvenih tem in vsega vmes. Na veliko vprašanj nimam odgovorov, saj nisem usposobljena znanstvenica. Po izobrazbi sem inženirka in pilotka. Mislim pa, da mi ni uspelo nikogar uspavati, kar je odlično, saj se mi zdi, da smo vsi navdušeni nad delom, ki ga skupaj opravljamo.«

»Tisti o stresu v vesolju. Zanimivo mi je bilo, s kakšno lahkoto je naredila vse izpite in magisterij. Pa o gravitaciji v vesolju in o tem, kako je pretekla maraton v vesolju.«

»Kino Kranjska Gora nastaja kot odgovor na to praznino – ne kot obujanje preteklosti, temveč kot sodobna kulturna platforma, ki film razume kot umetnost, družbeni komentar in skupni jezik.«

»Živimo v času, ko so podobe in zgodbe vedno z nami, a pogosto brez prostora, da bi se nas res dotaknile. Kino je prostor, kjer se čas za trenutek ustavi, kjer sedimo v temi in se učimo gledati, poslušati in biti prisotni.«

»Prav zato se mi zdi pomembno, da se kino danes vrača – kot prostor, kjer dajemo prostor zgodbam, ki morda niso najglasnejše, a so pomembne.«

»pogumno in srečno«

»Kot veste, imamo tudi sicer številne ukrepe, da bi povečali število mladih, ki se odločajo za poklice v zdravstvu, kjer imamo pomanjkanje ljudi.«

»Naša dolžnost pa je predvsem to, da jim damo ustrezne informacije, kaj določena študijska smer pomeni za bodoči karierni razvoj.«