Zdaj govori upokojenka

»Odločitev, da se ukine dinar in nam onemogoči prejemanje pokojnin, pomeni, da s tem ukinjajo naša življenja.«

»Dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokriti. Jem juho za nekaj centov. Razredčim jo za nekaj dni. Pa kakšen kruh. Pri 78 letih ne potrebujem več. Duša me boli.«

»Pričakujem, da bo zmagal Vučić. Dokazal je, da je sposoben voditi državo.«

»Sem pa bila pri pulmologu in je sestra prostovoljno naslovila na mojo zdravnico elektronsko sporočilo, da sem v skrbeh, ker nimam datuma.«

»Jaz ekrana nisem videla, sem rekla, da ne, da je to pomota. Sem šla po kartonček, so se obnašali, kot da bi si sama napisala karton.«

»Tako so vztrajali, silili vame, da danes res ne vem, ali je v moji krvi Pfizer ali Moderna.«

»Šla sem v avtobusno poslovalnico Arrive v Luciji in povprašala, kako je s kartico.«

»Veste kaj, to mi je taka žalost. Imam 33 let starega sina, pa da mu rečem, da se me mora odpovedati! Raje nimam tistega denarja.«

»Na stara leta se je potem začel 'kunšt'. S 450 evri nisem mogla preživeti.«

»Prišla sem, ker so to ljudje, ki imajo otroke, in so jih zaprli za dolgo. To je nepošteno, saj smo vsi glasovali, torej bi morali biti vsi zaprti.«