»kot neustavljiv popotnik na ladji širnega sveta in lastnega intimnega občutja, ki za seboj – namesto drobtin, ki naj omogočijo pot nazaj – pušča množice porisanih in poslikanih papirčkov.«
»Njegove ilustracije ponekod predstavljajo konkretne predmete, figure in pokrajine, lahko pa delujejo tudi kot abstraktne prispodobe, ki odsevajo lirično vsebino.«
»Koplje po svoji notranjosti, razmišlja o drugih in o svojih odnosih do upodobljencev (mati, oče, sestra, partner, prijatelji), odkriva sebe in druge, da bi razumel in uvidel.«
»Metodo tkanja pravzaprav lahko razumemo tudi kot avtoričin osebni prostor, kajti ob posamičnem delu poteka dolgotrajen proces ustvarjanja, neskončnega vlečenja niti, ki skozi čas ustvarjajo vzorce, površine, ustvarijo podobo, postanejo zgodba, a hkrati je to vseskozi prostor/površina za umetničino kontemplacijo.«
»V tem katalogu se srečamo z novimi besedili – za katere nismo vedeli – in z imeni prepisovalcev, bralcev, lastnikov, prepisovalcev, tudi študentov, ki so ob profesorjevih predavanjih dopisovali komentarje, pojasnila. In ta živahna, številčno presenetljiva skupnost ljudi ob zapisani besedi je nekaj, česar ne smemo pozabiti.«
»Artemisijin čopič je znal spremeniti vsak motiv v dramsko dogajanje, polno napetosti in energije. V njenih delih ni nič zgolj ljubko ali dekorativno.«
»Nova spoznanja o na prvi pogled nepomembni in tudi ne ravno vrhunski seriji kopij segajo, zelo na široko, v številne evropske in ameriške zbirke in v opuse najpomembnejših slikarjev tistega časa.«
»Anton Ingolič, ki je bil na Okrajnem ljudskem odboru Ptuj zadolžen za kulturo, je takoj po osvoboditvi preprosto zapečatil grajska vrata, 1. maja 1946 pa so grad že odprli za muzejske obiskovalce.«