Zdaj govori prostovoljec

»Reši ga lahko uprizoritev gledališke igre, ki jo je napisal v mladih letih.«

»S prijateljem sva našla veliko ploščo plastike, ki jo je naneslo morje. S supom smo jo pripeljali do sem. Zelo veliko smeti smo našli.«

»Ko sem se vključil h Kraljem, sem imel še hujše težave z odvisnostjo, tako da so mi pravzaprav Kralji omogočili, da sem lahko te svoje 'težave' vsaj na pošten način plačal.«

»Meni je to dalo zelo veliko. Pravzaprav moram prav priznati, da so me Kralji rešili in da sem zaradi prostovoljstva in dela tukaj tudi nehal z drogami.«

»V resnici dobim zelo malo denarja. Če sem lahko kar popolnoma iskren, dobim točno 30 evrov več, kot sem prej dobival socialne z dodatkom za prostovoljstvo.«

»Dejansko vsako leto obiščemo vsako gnezdo na določenem območju in preverimo število mladičev.«

»Brez njih dostikrat ne bi imeli pravih podatkov o stanju belih štorkelj.«

»Našim rojakom, ki trpijo zaradi posledic potresa, pomagamo s hrano.«

»Ni nujno, da pomagaš z velikimi deli, šteje tudi to, da nekoga nasmejiš, mu daš pol sendviča ali bombon. Že tako lahko narediš nekaj dobrega.«

»Večina se jih je zedinila proti okupatorski sili, delujejo kot eno telo, vsak po svojih najboljših močeh. Imajo srce in glavo, so pa podhranjeni z znanjem, ker večina prostovoljcev ni pripravljena na to, kar počnejo zdaj.«

»Ni vlade, ni oblasti, večino dela opravimo prostovoljci.«

»Poljska je postavila začasne nastanitve za begunce, ki nimajo nikogar, pa so vseeno zbežali. Poslali smo jih v primerne nastanitve, kjer je toplo, kjer imajo postelje in dobijo hrano.«

»Zelo sem žalosten. Vse smo naredili, da bi rešili dečka. Kopali smo neprestano in v petih dneh naredili, kar bi sicer trajalo več tednov.«

»Zagotovo je več ljudi potrebnih pomoči zaradi situacije, v kateri smo, ampak veliko ljudi potrebuje le socialni stik, pogovor, pozornost.«

»Poprimem, kjer koli je potreba in kjer vidim, da zmorem pomagati.«

»Prejemam sporočila: 'Posilil me je oče' ali 'Mož me je skušal ubiti', takšna sporočila prejemam dnevno. In vsak dan jih je več.«

»Zato razmišljajo o samomoru.«

»Šlo bi se za en mesec oziroma do preklica. Lahko pa tudi za en teden, odvisno od možnosti posameznikov. Lokacije niso bile znane, šlo pa bi se v središče izbruha epidemije.«

»Upajmo, da bodo storilca našli. Seveda sem bral veliko o tem groznem primeru.«

»Na poti iz Sarajeva do Bihaća so policijske nadzorne točke, kjer ljudi mečejo z avtobusov in vlakov in se potem znajdejo sredi ničesar.«

»Ne bodo nehali poskušati.«

»Prečkanje hrvaške in slovenske meje, da bi prišli do Italije, kjer jih policija ne preganja več toliko, vzamejo in poimenujejo kot igro. To je poskus preživetja.«

»Znano je, da slovenska policija ni nasilna. Oni jih ujamejo, zaprejo za nekaj časa, potem pa vrnejo hrvaški policiji.«

»Zgodilo se je, da so jih prisilili, da gredo v reko oblečeni in se čisto zmočijo. Pobrali so jim obutev in jo pred njimi sežgali.«