Zdaj govori predsednik OZS-ja

»V OZS-ju lahko z mirno vestjo povemo, da nikakor nismo dvolični, saj smo glasni in kritični do vsakokratne vlade, če ta ne dela v dobro gospodarstva.«

»V malem gospodarstvu je kar 70 odstotkov družinskih podjetij, in če kdo ščiti interese svojih zaposlenih, so to obrtniki in podjetniki.«

»Kot smo vas že zaprosili na seji upravnega odbora OZS-ja pred enim tednom, vas zato ponovno naprošamo, da v najkrajšem možnem času vzpostavite mehanizem čakanja na delo po vzoru Nemčije. To bo delodajalcem omogočilo, da svoje zaposlene ohranijo v podjetjih in jih v polni meri aktivirajo takoj, ko se bo povpraševanje okrepilo.«

»Obrtniki smo realni in se zavedamo, da vlada vseh 125 zahtev ne more izpolniti. Pričakujemo pa, da bo izpolnila vsaj najpomembnejše.«

»Želimo primeren dialog, v katerem bomo lahko poiskali prave rešitve.«

»Le na tak način bomo, tudi ko se približujemo vsem pravicam, ki jih imajo v drugih državah naši zaposleni, omogočili tudi delodajalcem, da so bolj fleksibilni, da lahko zaposlijo in seveda tudi odpuščajo.«

»Ob zaključku leta je to zagotovo ena lepših novic, ki bo marsikateremu podjetju polepšala skok v novo leto. S predlagano rešitvijo reguliranih cen smo lahko, glede na celotno situacijo, zadovoljni.«

»Verjamem, da je to, kar je bilo sprejeto včeraj – da se pri normirancih poviša meja, od katere bodo veljale davčne spremembe –, vendarle korak v pravo smer.«

»Tega si nikakor ne želimo.«

»Merila bi bilo vsekakor treba popraviti, da bi pomoč dobilo večje število podjetij.«

»Spoprijemamo se z energetsko krizo, cene energentov pa se bodo še zviševale.«

»OZS pozdravlja ukrepe zaradi visokih cen goriv.«

»Naši kombiji namreč ne potrebujejo nič manj goriva kot traktorji.«

»Povpraševanja po naših izdelkih in storitvah bo manj, kar pomeni, da ne bo dovolj dela za vse.«

»Storitve obrtnikov in podjetnikov se dražijo in se še bodo. Kupna moč bo padla, povpraševanja po naših izdelkih in storitvah bo manj, zato me skrbi, da bomo primorani celo odpuščati. Upam, da nam bo vlada priskočila na pomoč in nam tega ne bo treba storiti.«

»Za malo gospodarstvo sta bili zadnji dve leti zelo težki in polni preizkušenj.«

»Gospodarstvo mora živeti in dobro poslovati, če želimo govoriti o socialni državi. Upam, da se kriza v Ukrajini čim prej konča in da preprečimo še večjo humanitarno krizo ter gospodarsko škodo.«

»Veseli nas, da je vlada prisluhnila našim argumentom za odpravo pogoja PCT v storitvenih dejavnostih.«

»Če je delavec v storitveni dejavnosti, kjer je denimo pet zaposlenih, v stiku z okuženo osebo, lahko podjetnik podjetje zapre.«

»Malo gospodarstvo si ne more privoščiti zapiranja.«

»Številni obrtniki in podjetniki še vedno delajo omejeno, ob upoštevanju določenih pogojev. Na upad prometa v specializiranih trgovinah, kozmetičnih, frizerskih salonih in gostinskih obratih vpliva tudi pogoj PCT za potrošnike, zato v desetem protikoronskem zakonu predlagamo dodatne ukrepe pomoči, kot sta ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.«

»Zadovoljni smo, da nam je vlada prisluhnila in pustila gospodarstvo odprto. Zavedati pa se moramo resnosti zdravstvene situacije v državi, zato ponovno pozivam vse, da se cepijo. S tem bodo pripomogli, da bo gospodarstvo ostalo odprto in da bomo ohranili delovna mesta.«

»Zadovoljni smo, da bo vlada krila delno izgubljeni dohodek v primeru karantene ali višje sile tudi samozaposlenim in družbenikom, kar je bil vseskozi naš predlog.«

»Tudi samozaposleni in njihovi otroci dobivajo karantenske odločbe. In če zaposleni dobijo nadomestilo za čas karantene ali karantene otrok, potem morajo enake pravice imeti tudi samozaposleni. To napako in krivico je treba nemudoma odpraviti.«

»Narediti moramo vse, da do vnovičnega zapiranja gospodarstva ne pride.«

»Kot vemo, so bile posamezne storitvene dejavnosti zaprte več mesecev, s tem pa so podjetja imela tudi velike izgube. Zapiranje enostavno ni rešitev.«

»Vlada je s protikoronskimi svežnji pomagala gospodarstvu in veseli me, da nismo množično zapirali naših podjetij.«

»Zapiranje malega gospodarstva nikakor ne pride v poštev. Obrtniki in podjetniki želimo delati, pri čemer upoštevamo vse zaščitne ukrepe, vendar pa mora biti poslovanje rentabilno. Vztrajamo pri tem, da mora stroške testov za zaposlene kriti država, in ne delodajalec.«

»Ne predstavljam si namreč, da bo nekdo plačal za hitri test 12 evrov, da bo lahko spil kavo za dva evra na terasi gostilne. Obenem pa naj se tudi potrošnikom omogoči brezplačno samotestiranje.«

»Če bodo imeli zaposleni v šolstvu možnost samotestiranja, naj bo to omogočeno tudi frizerjem, gostincem in kozmetikom. Ne pristajamo na to, da se neenako obravnavajo zaposleni v javnem in zasebnem sektorju. Obenem pa naj se odpravi obvezno testiranje vsakih 48 ur, saj je to preveliko organizacijsko breme.«