Zdaj govori žirija v vlogi ocenjevalec

»Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt.«

»Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino.«

»Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe.«

»Ivan Gergolet v Možu brez krivde koplje globoko po človekovi naravi in moralnih vprašanjih, ki ga zadevajo.«

»Njen izraz je ponotranjen, diskreten, preprost in fokusiran.«

»Kot prizemljena starejša sestra Špela uspe svoj lik v zelo kratkem času realizirati v (po)polnosti.«

»Strukturo predstave odlikuje homogeno povezovanje igre senc in igralcev, ki jo Montecchi, mojster senc, podaja na iskren in domiseln način.«

»V čustveno strnjenem izrazu, ki se zelo natančno spaja z jezikom predstave, nas igralec Matevž Müller previdno vodi v čustveno zgodbo družine dečka Tonija.«

»Varja v Češnjevem vrtu, Nikolina v Le zaljubiti se ne smemo, Šracia v Zimski poroki in Ženska v Izrednih razmerah vsaka zase predstavljajo izvirno in prepričljivo kreacijo.«

»Zaradi izjemno avtonomnega čuta v kreiranju ironičnih profilov likov ter natančnega razumevanja zakonitosti burleske je Zrnec oblikoval humoren, a tudi nelagoden, v vsakem primeru pa nujen ambivalenten odnos do (politične) vsebine.«

»Nastal je skoraj antologijski prizor emblematične prisotnosti dveh igralcev, ki sta z minimalnimi sredstvi zlita s svojima likoma ustvarila pretresljivo in katarzično sceno.«

»V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Pri tem je izkoristila vse prednosti izražanja v domačem, ajdovskem narečju.«

»Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji.«

»Vlogo newyorškega brezdomca ustvari z navidezno lahkotnostjo, čeprav jo poganja izjemno natančna in premišljena notranja razčlenjenost zapletenih psiholoških stanj. Skupaj s soigralci je dosleden v nepredvidljivosti, predvsem pa spretno odmerja in lovi občutljivo ravnovesje komičnega in tragičnega.«

»Svojo vlogo je Mirjam Korbar oblikovala v sodelovanju z drugimi odličnimi igralci: Petrom Musevskim, Urošem Fürstom in Barbaro Cerar.«

»Priznana novinarka in pisateljica Vesna Milek to zna. Njeni imenitni intervjuji so blagovna znamka Delove Sobotne priloge, njena doživljanja gledaliških predstav, filmov, razstav in množice prebranih knjig prebujajo v Dobro jutro.«

»S tem bodrilno nagovarja tako dogmatika z ukoreninjenimi privzetimi prepričanji o življenju in svetu kot čuječega potohodca, ki se v prelomnem času duhovnega prebujanja človeštva 'iz sanj o trdnosti materialnega sveta' na novo rojeva v samem sebi 'v svetlobo višjega razumevanja' in postaja opolnomočen v biblijskem pomenu besede.«

»Tokrat se avtor osredotoča na stanje duha doma. Dotika se kočljivih in ključnih tem, ki razgaljajo bedo (redko kdaj kak blišč) našega časa.«

»Predstavo odlikuje izjemna kolektivna igra ansambla, ki se razteza od igralske discipline do prepuščanja nalogi...«

»Boleče in poetične podrobnosti, ki so jih avtorji in izvajalci našli in ustvarili pri uprizarjanju tega arhaičnega besedila...«

»Mlada fotografinja v lirično obarvani fotozgodbi jasno ponazorila idejo ravnotežja.«

»Njena igralska prisotnost korenito zaznamuje slovenski gledališki prostor, vanj vnaša interpretativno nepredvidljivost, kompleksnost in širino.«

»Vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja.«

»Vlaškalić gledalca pretrese z neverjetno neobrzdano energijo.«

»Z izjemno odrsko prezenco zmore prežariti celoto neke uprizoritve, ji zagotoviti pravi naboj in vanj potegniti ves ansambel.«

»Z discipliniranim, natančnim postopkom je svoj lik očistil vsega nepotrebnega balasta, se z njim soočil iz oči v oči, odmaknil od samega sebe, da bi mu ponudil celoto svojega bistva.«

»Pravo gledališče!«

»Tu nikomur več ni jasno, kje in ali sploh je meja med resničnostjo in fikcijo, vsi pa dobro vemo: četudi resnične izkušnje morda resnično ni mogoče uprizoriti, imamo pred sabo pravo gledališče!«

»Umetniško in ustvarjalno delo, ki ga je opravila Marija Vidau na prizorišču slovenskega gledališča, je primorskemu prostoru dalo pridih univerzalnosti in enkratnosti.«

»Deluje, kot da je iz drugega časa, časa z drugačno senzibilnostjo, kot je ta, ki prevladuje danes, in to ji zagotavlja posebno privlačnost.«