Zdaj govori komentator

»Kakor je takrat ljubljanska megla zapeljala pilota, da je zgubil razgled na tla pod seboj, tako je tudi danes [ 15. julija 1936 ] prav tako megla povzročila nič manjšo in težko nesrečo – katastrofo.«

»Letalo, ki vzdržuje redno progo med Ljubljano in Sušakom [nekdaj samostojno mesto, danes del hrvaške Reke] in dalje proti Belgradu, je kot običajno odletelo z ljubljanskega aerodroma proti Sušaku. Vodil ga je priznani pilot Jarošenko [ Mihailo Jarošenko ; Belgorod, Rusija 1893–Ljubljana, 1936] z mehanikom [Tomislavom] Anušičem.«

»Prvim, ki so prišli na kraj nesreče, se je nudil strašen in grozen prizor. Letalo je bilo razbito na več kosov, gorel je pa le tisti kup, za katerega prvi očividci sklepajo, da je bil motor.«

»Po treh letih se je strašna katastrofa ponovila. Vsi očividci so se zgrozili nad strašnim prizorom, nad žrtvami, ki so hotele poleteti na morje, da tam prebijejo nekaj tednov počitnic.«

»V dneh po nesreči potniškega letala so se v javnosti pojavile različne razlage tragičnega dogodka.«

»Razumljivo je, da se naša javnost zanima za vsako malenkost, ki utegne biti v zvezi z včerajšnjo katastrofo. Tako se je včeraj po Ljubljani raznesla med drugimi tudi vest, da so pilota Jarošenka v poznih nočnih urah videli v baru kavarne `Nebotičnik´.«

»Vremenske prilike so bile 15. julija, ko se je pripetila tragična nesreča ljubljanskega letala YU-SAP, povoljnejše, kakor so v večini dni v mesecih juniju ali juliju.«

»V njej nas avtor v dobri eni uri s preizpraševanjem lastnih idej, prežetih s francoskim (post)strukturalizmom, zlasti s koncepti Rolanda Barthesa in Debordovo kritiko družbe spektakla, popelje na zanimivo in provokativno popotovanje skozi skoraj tri desetletja svoje profesionalne in ustvarjalne poti plesalca in koreografa.«

»Pri tem samoodkrivanju lastne preteklosti večkrat samokritično obračuna s svojimi številnimi prepričanji, zablodami in zgrešenimi predpostavkami, s tem pa navsezadnje tudi na novo osmišlja svojo avtorsko pozicijo v sedanjosti, da bi lahko s tem položil še trdnejše temelje svojemu nadaljnjemu plesnemu ustvarjanju.«

»Po študiju plesa na Nacionalnem centru za sodobni ples v Angersu na zahodu Francije se je začel posvečati ustvarjanju plesnih uprizoritev, za kar ga je po lastnih besedah leta 1983 navdušila uprizoritev Nageljni (nem. Nelken) znamenite nemške koreografinje Pine Bausch.«

»Poklukar je tedaj odredil nadzor nad delom policije, ki še ni končan.«

»Akt o umetni inteligenci, ki ga je sprejela Evropska unija, je za čas, v katerem je bil sprejet, verjetno zelo dober kompromis med željami, možnostmi in hitro razvijajočo umetno inteligenco.«

»Krilatica, da 'ZDA inovirajo, EU pa regulira', ima nekaj resnice.«

»Evropska unija je obljubila, da bo prva prišla s celovito zakonodajo.«

»Akt o umetni inteligenci predstavlja napreden regulativni okvir, ki daje velik poudarek na zagotavljanju varnosti, transparentnosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic v sistemih umetne inteligence.«

»Izčrpavajoč ples v vsej svoji lepoti.«

»Omenjene oglaševalske pogodbe v skupni višini 500.000 evrov so bile sklenjene v času, ko so omenjena gradbena podjetja od ministrstva za okolje, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak, pridobila koncesije za upravljanje in čiščenje vodotokov.«

»Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, zelo ga je spodbujal Janez Evangelist Krek.«

»Marsikje po Sloveniji večino teh vlog še vedno opravljajo.«

»Dobro, pretepsti se res nisem pustil, toda da bi pretepanje iskal sam, to pa ne! Pa ti zdaj to snemaš ali kaj?«

»Shortanje je namreč zelo nevarno in uničujoče, če trg ne gre v smer, kot si si zamislil.«

»Pri 60 dolarjih delnice še vedno skoraj 90 % pod rekordom.«

»Kadar je igra res dobra, se počutiš, kot da si zaljubljen.«

»Je zelo organiziran, sistematičen in odločen.«

»Belousov verjame v državo, da je država najvišja in da mora država odločati o porabi denarja.«

»Heil Hitler! ... Oprostite, dober dan, seveda.«

»Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini.«

»Smo na razpotju, morda največjem od nastanka EU-ja naprej. Bomo zase in svoje otroke izbrali prihodnost miru, solidarnosti in varnosti ali pot razkroja in razdvojenosti?«

»Bomo dopustili, da skrajna desnica dobi mesto odločanja o naši skupni prihodnosti, ko svoje ideje črpa iz zloveščih ideologij preteklosti, med temi fašizma?«

»Imamo pogum med prvimi članicami unije priznati Palestino, kršilce mednarodnega in humanitarnega pravnega reda pa postaviti pred roko pravice, ali bomo čakali v coni statusa quo?«