Tema: Glasba

»Doletela me je ta posebna čast, da sem lahko papežu osebno izročil harmoniko, ki jo je izdelal Robert Butolen iz Štajerske.«

»Gre za pravo slovensko harmoniko, iz slovenskega lesa.«

»Reakcija papeža je bila zelo prisrčna, mislim, da se me je celo spomnil od zadnjega obiska.«

»Prosil me je, naj zaigram nanjo.«

»Ob 30-letnici države Slovenije se mi zdi to res lepa gesta, da papež prejme tradicionalno slovensko glasbilo.«

»Na obsežen sklop Wagnerjevih del je opozoril tudi dirigent Rieder.«

»Zazvenelo bo kar šest Wagnerjevih del, ki bodo poskrbela za dramatično vzdušje in fantastičen zaključek.«

»svežino, globino in vpogled«

»čist ton z občutkom za fraziranje in brezhibno intonacijo«

»Nemara ste že slišali nekatere skladbe.«

»Moj potni list je že na poti.«

»Tako kot za številne glasbenike je bilo to zame absolutno nujno.«

»To, da morajo umetniki in glasbeniki kar naenkrat pridobivati vizume za nastopanje v Evropi, absolutno ni tisti brexitovski bonus, o katerem so nam govorili.«

»Kako sem začel igrati? Preprosto, hotel sem imeti violino, pa čeprav sem bil še tako majhen, da ne bi mogel igrati nanjo. A sem se odločil – izbral sem violino. Pri šestih letih sem nato začel igrati.«

»Tistega dne, ko ne bom več igral na svojo violino, bom mrtev.«

»Festival Glasbe sveta tako želi poudariti pomembnost, kako ravno ta dialog ter soočanje med obema stranema lahko postaneta ključ napredka in hkrati stimulacija za nove idejne predloge, raziskovanja ter 'investicije' za vse, ki verjamejo v enoten skupni prostor in v zmožnosti za nove realnosti, ter priložnost za vzpostavitev novih sinergij na področju kulture.«

»Najbolj inovativen skladatelj je Rahmaninov.«

»Iskreno povedano se izogibam predalčkanju glasbe. Ne doživljam je kot formo, ki jo lahko nekam uvrstimo. Na moje pisanje so vplivali bluz, džez, šanson, rok. Če bi pa moral z eno besedo opisati to, kar počnem, bi bil to bluz.«

»Glasbeni kritiki jo primerjajo z glasbo Toma Waitsa, kantavtor sam pa jo doživlja predvsem kot način izražanja in povezovanja z drugimi ter se ne ozira na formo.«

»Nenad Marić je ime Kralj Čačka izbral zato, ker zveni provokativno in intrigantsko. Gre za jezični anagram z balkansko zvočnostjo. 'V njem je nekakšna glasba,' pravi.«

»Igrali bomo pesmi s prvega in drugega albuma, pa tudi nove, ki še niso posnete in se bodo znašle na novem albumu. V veliko čast in zadovoljstvo nam bo, da jih prvič podelimo s slovenskim občinstvom.«

»Vidim, da imate veliko kantavtorjev. Ljudje ustvarjajo, pišejo. To je res spodbudno. V preteklosti sem veliko poslušal Buldožerje, Lačnega Franza in Zorana Predina, Marka Breclja, v zadnjem času pa sem se navdušil nad fantastično skupino Patetico. To je sijajna glasba.«

»Za številne obiskovalce njegovih koncertov ni dvoma: Kralj Čačka je nekronani vladar glasbe, ki jo je težko uvrstiti v kakšno kategorijo. Njegov navdih se skriva med najglobljimi čustvi in umetnostjo igranja, med nočjo v zakajenem baru in jutrom, ki vse spremeni, med glasbo potujočih trubadurjev in prefinjenimi džezovskimi melodijami.«

»Prave sevdalinke se pojejo ob spremljavi saza«

»V osemdesetih letih, ne spomnim se natančno, na Baščaršijo pride en saz iz Turčije. Človek, ki naj bi ga kupil od mojega očeta, ga ni prevzel. Oče je prišel domov in se ves razburjen spraševal, kaj naj naredi z njim. Daj ga meni, mu rečem, na kar me debelo pogleda.«

»Saj se nisem rodil v Københavnu, ampak v Bosni!«

»Vse sem pustil in se lotil saza. Zaslužim manj, a delam tisto, kar imam rad«

»Dotični lik je bil za Bowieja vedno pomemben, imel ga je za svoj talisman in se k njemu vračal skozi vso kariero, saj ga je videl kot 'prvi prepričljivi lik, ki ga je ustvaril na odru'.«