»Pokaže nam, kako je Michelangelo hkrati počel dvoje: oziral se je k predhodnikom, v tem primeru Masacciu, obenem pa se z lastnim ustvarjanjem usmeril naprej k svojim revolucionarnim vidikom.«
»Še vedno se učim.«
»Ko je ta plemeniti umetnik umrl, se je zdelo, kot da bi z njim umrlo tudi slikarstvo, in ko je zatisnil oči, je oslepela tudi ta lepa umetnost.«
»Rafael svoje umetnosti ni dobil od narave, pač pa z dolgim študijem.«
»Rafaela, kot piše Vasari, 'pokopali z vsemi častmi, kar se za tako plemenitega duha gotovo spodobi, na zadnjo pot pa so ga pospremili vsi umetniki, med katerimi ni bilo moža, ki se mu zaradi bolečine ne bi orosilo oko'.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju