Omemba: Trobec

»Tri mesece sva dobesedno živela s Prešernom. Lahko rečem, da je bil France najin tretji sopotnik doma, pri družini, v postelji, pri zajtrku, kosilu.«

»Glede oblačil, tam sem jih največkrat dobil po nosu, sem imel že narisano, pa je bilo treba popraviti.«

»Rekel je, zdaj bosta morala narediti pa še knjigo za odrasle, tisto 'ta hudo' o Prešernu.«

»Je sproščen, moram pa reči, da ni zabaven, nihče se ne bo po tleh valjal, ko ga bo bral, bo pa marsikdo izvedel kaj novega in zanimivega ali pa nekaj, kar je že vedel in pozabil.«

»Na začetku sem imela malo strahu. Kako zdaj Prešernu besedo v usta položiti? Saj ne vem, ali je res tako rekel.«