Omemba: Stanislav Zore

»Ljubljanskemu nadškofu sem osebno odnesla prošnjo za prenehanje zaobljub, v kateri sem opisala Rupnikove zlorabe.«

»Odkrito je rekel: ne verjamem vam.«

»Bilo mi je zelo hudo, poskusila sem tudi storiti samomor, bila sem popolnoma skrušena.«

»Večkrat sem videla sestre jokati. Neutolažljiv jok, ki je trajal ure in ure.«

»Govoril mi je, da moram svojo ženskost integrirati v svojo duhovnost.«

»Resnica vedno najde svojo pot, vedno pride na dan.«

»Minilo je leto dni, dovolj bi bilo sporočilce, hvala, prejeli smo vaše prijave.«

»Te spremembe se bodo zgodile takrat, ko bomo začeli na bivanjski ravni drug z drugim živeti kot bratje in sestre.«

»S priznanjem ekološkega dolga bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolga tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo.«

»Pomembno je, da se okrepi zmožnost ljudi in institucij, da delujejo dobro.«

»Mi nismo lastniki zemlje, na njej samo prebivamo.«

»Upanje je to, da vidiš v prihodnosti nekaj, kar ni samoumevno, ampak ker to vidiš, si pogumen. Brez upanja nimamo poguma, da bi se premaknili naprej.«

»Večina romarskih cerkva je posvečenih Mariji, tudi po svetu, in seveda Marija nam je čudoviti vzor, tako je tudi naša pot krščanskega življenja. Velikokrat smo navdušeni, velikokrat pa na tej poti omagamo, ker smo ljudje slabotni in nimamo moči, da bi vedno vztrajali, in zato, ko romamo v Marijine cerkve, imamo čudovit zgled, ki nas potolaži in nam daje upanje. Papež poudarja, da je to leto jubilejno t. i. leto upanja.«

»Da ne ostanemo v naši vsakdanjosti in zagrenjenosti, da smo napravili napake, pa iz tega ne moremo, ampak da imamo upanje, da bomo lahko vse to pozabili in šli naprej. Marija nam daje največje upanje, da je tako pogumno šla skozi življenje, zato so Marijina romarska svetišča tako pomembna in tudi v svetem letu zelo izpostavljena.«

»Molimo, da dobrota in ljubezen novorojenega deteta nagovorita otrdela srca ljudi in premagata napuh in egoizem, da bodo vsi ljudje na svetu imeli, kar potrebujejo za dostojno preživetje in življenje.«

»Stopamo v zadnje leto prve četrtine 21. stoletja. Začetek stoletja je zaznamovalo upanje, da bo svet končno začel živeti v spokojnosti, veselju, v miru, v luči. Potem pa so prišli mračni, temni dogodki. Kaj je njihov vzrok? Človekova sebičnost, saj spopadi, napetosti in vojne izvirajo ravno iz sebičnosti, iz človekovega zaslepljenega iskanja osebnih koristi, iz človekovega pohlepa.«

»Brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, teroristična ubijanja zaradi ubijanja, vedno nova vojna žarišča, ki jih povzročitelji prikazujejo kot skrb za skupno dobro; tisoči in tisoči smrti še nerojenih in ostarelih, ki se ogrinjajo v leporečje pravic, napredka in usmiljenja.«

»Ni namreč lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca. To je prostor nedosegljive ljubezni, velikodušnosti, gostoljubnosti, pa tudi prostor najhujšega greha in vsega, kar je s tem povezano.«

»Ker je Bog svojo zemeljsko pot začel v hlevu, ga tudi mi lahko povabimo v razmetanost svojega srca, da bo vanj prinesel odrešenje.«

»Dostikrat se dogaja, da nimamo poguma, da bi se odpravili na pot. Največja ovira je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Toda če želimo, da se obogatimo in rastemo, je treba iti na pot.«

»V sveti noči se nam razodeva Bog, ki je usmiljen, ki se sklanja k človeku in nam daje vedno novo priložnost.«

»Zato si želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.«

»Božič je eden največjih krščanskih praznikov.«

»V nedeljo dopoldne bodo sledile osrednje božične maše.«

»Na predvečer praznika postavijo jaslice, okrasijo božično drevesce in obiščejo polnočnice.«

»Takrat sem občudoval in še danes občudujem trezno preudarnost ljudi, ki so imeli vizijo in to vizijo predstavili našim ljudem. In ljudje so to vizijo sprejeli za svojo.«

»Kajti samostojnosti in neodvisnosti naše države nihče ne more ukiniti.«

»Takoj ko se začne pravica meriti z različnimi vatli in pravičnost odmerjati z različnimi utežmi, ostane samo še govorjenje o pravici in o pravičnosti, pravice in pravičnosti pa v resnici ni več.«

»Če je ni za vse in če ni za vse enaka, potem je ni.«

»Naj nam letošnje praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti pomaga k oblikovanju treh temeljnih drž: hvaležnosti za državo, ki jo imamo; zavesti, da je to naša država in se hočemo do nje vesti odgovorno; in da bomo vedno jasno povedali, kaj zahtevamo od tistih, ki so prevzeli odgovornost v politiki.«