»Večina romarskih cerkva je posvečenih Mariji, tudi po svetu, in seveda Marija nam je čudoviti vzor, tako je tudi naša pot krščanskega življenja. Velikokrat smo navdušeni, velikokrat pa na tej poti omagamo, ker smo ljudje slabotni in nimamo moči, da bi vedno vztrajali, in zato, ko romamo v Marijine cerkve, imamo čudovit zgled, ki nas potolaži in nam daje upanje. Papež poudarja, da je to leto jubilejno t. i. leto upanja.«
»Da ne ostanemo v naši vsakdanjosti in zagrenjenosti, da smo napravili napake, pa iz tega ne moremo, ampak da imamo upanje, da bomo lahko vse to pozabili in šli naprej. Marija nam daje največje upanje, da je tako pogumno šla skozi življenje, zato so Marijina romarska svetišča tako pomembna in tudi v svetem letu zelo izpostavljena.«
»Molimo, da dobrota in ljubezen novorojenega deteta nagovorita otrdela srca ljudi in premagata napuh in egoizem, da bodo vsi ljudje na svetu imeli, kar potrebujejo za dostojno preživetje in življenje.«
»Stopamo v zadnje leto prve četrtine 21. stoletja. Začetek stoletja je zaznamovalo upanje, da bo svet končno začel živeti v spokojnosti, veselju, v miru, v luči. Potem pa so prišli mračni, temni dogodki. Kaj je njihov vzrok? Človekova sebičnost, saj spopadi, napetosti in vojne izvirajo ravno iz sebičnosti, iz človekovega zaslepljenega iskanja osebnih koristi, iz človekovega pohlepa.«
»Brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, teroristična ubijanja zaradi ubijanja, vedno nova vojna žarišča, ki jih povzročitelji prikazujejo kot skrb za skupno dobro; tisoči in tisoči smrti še nerojenih in ostarelih, ki se ogrinjajo v leporečje pravic, napredka in usmiljenja.«
»Zato si želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.«
»Takoj ko se začne pravica meriti z različnimi vatli in pravičnost odmerjati z različnimi utežmi, ostane samo še govorjenje o pravici in o pravičnosti, pravice in pravičnosti pa v resnici ni več.«
»Naj nam letošnje praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti pomaga k oblikovanju treh temeljnih drž: hvaležnosti za državo, ki jo imamo; zavesti, da je to naša država in se hočemo do nje vesti odgovorno; in da bomo vedno jasno povedali, kaj zahtevamo od tistih, ki so prevzeli odgovornost v politiki.«
»Danes je v družbi veliko govorjenja o solidarnosti. Bogu hvala za to solidarno pomoč, ki jo živijo ljudje, ni pa prav, da se država začne zanašati na to solidarno pomoč ali da solidarna pomoč postane edina pomoč, ki so jo deležni tisti, ki so doživeli kakršno koli nesrečo.«
»Slovenke in Slovenci smo se skozi zgodovinsko izkušnjo ustanavljanja naše nam skupne domovine naučili, da smo najbolj uspešni tedaj, ko sodelujemo in smo v izpolnjevanju zadanih ciljev enotni. In na to smo lahko ponosni. Tudi kmet, ki dela na kmetiji, dela za preživetje naroda, dela za kulturo, dela za gospodarstvo, dela za vse, pa tudi zase.«
»Kdor poseduje in obdeluje zemljo, od tega je dežela. S tem se ohranja naš jezik, naše izročilo, naša identiteta. Kdo, če ne mi, kmetice in kmetje, smo poklicani, da ohranjamo slovenstvo?«
»Trenutna oblast je pri zakonodaji, ki se tiče kmetijstva in okolja, večkrat podlegla javnosti všečnemu zagovarjanju varovanja okolja in živali brez upoštevanja stroke. To ni dobro niti za kmete niti za širšo družbo. Koliko energije gre v prazno zaradi tega, ker se premalo in preslabo posluša in razume kmete in našo kmečko realnost.«
»Vedno znova vam bo Bog podaril besedo, da vas opogumi, da vas spodbudi in da vam da vedeti, da ste zanj pomembni; in to ni nekakšna poceni pomembnost, kot denimo v kampanji za nabiranje glasov, tako te ceni, da ti vedno znova kaže, kaj pomeni ljubezen do konca.«