Omemba: Simon Maljevac

»Želimo, da občine, lokalne skupnosti in konec koncev tudi družba, najemna stanovanja vidijo kot neki veliki razvojni potencial in ne kot breme.«

»Kaj zakona prinašata? V prvi vrsti zagotovitev do sto milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih, torej skupaj govorimo o milijardi evrov.«

»Približno štirje odstotki vseh stanovanj v Sloveniji so javna najemna stanovanja, evropsko povprečje je osem odstotkov.«

»Glavni izziv na najemnem trgu niso toliko definirane pravice, ki so opredeljene v stanovanjskem zakonu, se pravi pravice in odgovornosti najemnikov in najemodajalcev, ampak predvsem dolgotrajni postopki za uresničevanje teh pravic.«

»Ključna rešitev je vezana na izpraznitev stanovanja, če preteče najemna pogodba.«

»Gre za prelomnico na področju javne stanovanjske politike, saj bomo prvič po osamosvojitvi Slovenije vzpostavili visok, predvidljiv in dolgoročen vir financiranja v višini 100 milijonov evrov letno za obdobje desetih let, torej skupaj milijardo evrov. Zaganjamo stroj, ki bo vsako leto zgradil 2000 stanovanj.«

»Glavni cilj je povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Med drugim ustvarjamo zakonsko podlago za financiranje gradnje stanovanj na občinski in državni ravni, kar je zelo pomembno.«

»S tem bomo morda dali zaupanje tistim lastnikom stanovanj, ki imajo prazna stanovanja in jih nočejo oddajati, ker vse pogosteje prihaja do tega, da ljudi težko izselijo, če ne plačujejo najemnine in tako naprej.«

»Nova stanovanjska zakonodaja, ki zagotavlja 100 milijonov evrov letno za javno gradnjo, bo podlaga za naš doslej največji investicijski val, v sklopu katerega gradimo ali imamo v pripravi skoraj 2000 stanovanj po celotni Sloveniji. Z načrti, ki smo jih pripravljali in razvijali, se zdaj selimo na gradbišča.«

»Cene niso končne.«

»Zakaj so razlike v stroških za enako storitev tako velike, bo treba v prihodnje podrobno raziskati, saj so razlike očitno prevelike, da bi jih lahko pripisali zgolj lokalnim specifikam.«

»Zato na ministrstvu pozivamo vse občine, ki tega še niso storile, da čim prej določijo ali vzpostavijo izvajalsko organizacijo za dolgotrajno oskrbo, po vzoru občin, ki so to že uspešno izvedle.«

»Ko gradimo nove kapacitete za starejše, ne gradimo le prostorov. Gradimo prihodnost, ki je varna, dostojna in vključujoča. To je naš skupni cilj in današnji podpis je korak na tej poti.«

»To pa pomeni, da se bo cena urne postavke z višjimi cenami ali višjimi plačami povečale.«

»Vsak delovni dan od 8. do 16. ure se bodo lahko na to številko obrnili vsi, ki se jim porajajo vprašanja z obravnavanega področja.«

»Cena storitev, kot je denimo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pri dolgotrajni oskrbi na domu znaša 27 evrov na uro.«

»Prvo zvišanje bo septembra, hkrati z drugim dvigom iz plačne reforme, drugič januarja naslednje leto.«

»Dolgotrajna oskrba na domu za oskrbovanca bo brezplačna.«

»V klicnem centru ne bo odzivnika, ampak bo klicatelj takoj povezan s svetovalcem.«

»Predlog legalizira dejansko stanje.«

»Ne ministrstvo, ne sam osebno s tem nisem bil seznanjen. Lahko tudi povem, da bi odprodaja mreže lahko pomenila tudi kršitev koncesijske pogodbe.«

»Prejeli smo tudi odgovor, lahko pomirim, saj v odgovoru koncesionar SeneCura zagotavlja, da ne bo prišlo do sprememb upravljanja in delovanja njihovih domov v Sloveniji.«

»Kot minister se zavezujem, da bomo zelo skrbno spremljali, ali bo podjetje držalo besedo in spoštovalo dane zaveze in koncesijsko pogodbo.«

»Starejši nikoli ne smejo biti razumljeni kot tržno blago, so del naše družbe, so tisti, ki so postavljali našo državo na noge, in mi smo tisti, ki moramo zagotoviti ustrezno oskrbo.«

»Za toliko bi se morala povečati kapaciteta domov za starejše v javni mreži, danes smo aprila 2025, od 2392 je bilo realiziranih 327 postelj, torej nekaj več kot 10 odstotkov realizacije, in mislim, da je to nam opomnik, da potrebujemo močno, stabilno in predvidljivo javno mrežo.«

»Naši najstarejši si zaslužijo kakovostno in dostojanstveno oskrbo – in to dolgoročno lahko zagotovi le močan, dostopen in predvidljiv javni sistem, kjer ima država odgovornost in tudi poln nadzor.«

»Podjetje SeneCura, ki upravlja zasebno mrežo domov za starejše v Sloveniji, o svoji potencialni nameri prodaje obstoječih kapacitet ni obvestilo ne ministrstva, ki ga vodim, ne mene osebno.«

»Problematično neinformiranje predstavlja tudi kršitev koncesijske pogodbe.«

»Če navedbe držijo, nam ta primer kaže sistemsko tveganje, ki nastopi, kadar država dejavnosti socialnega varstva prepušča trgu.«

»Številni domovi, za katere so bile podeljene koncesije, ne bodo nikoli zgrajeni, nekatere koncesije pa so že bile predmet preprodaj.«