Omemba: Roman Žveglič

»Jasno je, da je neki nadzor potreben, ampak vse se začne pri dragih energentih, gnojilih in višjih stroških dela.«

»V moji mladosti je ta znašala 50 odstotkov. Če torej zraste na 20 odstotkov, bomo še vedno preživeli.«

»Kajti nič se ni spremenilo, da bi bilo to upravičeno.«

»Prav nič se ni znižal, ponekod se je celo povečal.«

»Še obdavčitev tistih nekaj evrov, ki jih dobijo za plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje.«

»Tudi ministrica je na naši strani in nasprotuje tej obdavčitvi.«

»Kajti ta sredstva pomenijo le del tistega, kar kmetom pripada zaradi težjih pridelovalnih pogojev.«

»To ne gre skozi.«

»Ali smo s tem strateškim načrtom dosegli to, da bomo trajnostno kmetovali na celotnem območju in smo potem tudi bolj samooskrbni.«

»Pri tem so pomembni tako veliki pridelovalci, ki so tržno usmerjeni in imajo visoko tehnološko pridelavo, kot tudi vsi mali pridelovalci, ki imajo možnost, da bodo uspešni v tržnih nišah.«

»To so tri kulture, ki zelo dobro prenašajo sušo, dajo kvaliteten pridelek, pomemben za prehrano, beljakovine, maščobe.«

»Stanje podzemnih in tudi drugi voda v Sloveniji se izboljšuje. To pomeni, da slovenski kmetje izvajamo dobro, trajnostno kmetijsko prakso.«

»Želim, da bi bilo kršitev čim manj in da bi bila veriga trdna v korist vseh.«

»Ena najpomembnejših nalog veterinarjev je ozaveščanje in izobraževanje rejcev, s katerimi ste dnevno v stiku.«

»Na ministrstvu si želimo, da bi se ta sektor razvijal tudi naprej, zato bomo s različnimi oblikami pomoči sektorju nadaljevali tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike.«

»Ocena škode 'kvečjemu naraščala, ne obratno'.«

»Celo pri vinski trti se že vidijo posledice suše, in lahko pričakujemo do 50 odstotkov manjši pridelek.«

»Po navadi je to vedno nekje sredi drugega leta po naravni nesreči. Mi seveda pričakujemo in želimo, da bi bilo prej, predvsem pa si želimo in pričakujemo, da bi bil odstotek pomoči kmetom višji, kot je bil v preteklih letih.«

»Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode.«

»Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.«

»Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej.«

»Mi na tak način inflacije rešili ne bomo, lahko pa bi, če bi bili ukrepi pravilno ciljno usmerjeni, na tak način pomagali socialno šibkejšim, da bi določene skupine ljudi subvencionirali.«

»Obžalujemo to, da je vlada priprave na to uredbo skrivala, kakor kača skriva noge.«

»Ta režim se uvaja z 21. junijem, to je s prihodnjim torkom.«

»To, da se ne dobavlja goriva in pogonskih goriv do prebivalstva (zaradi višjega indeksa povečane prodaje tujcem), ni zgolj pravljično, ampak je tudi smešna in izjava za neuke.«

»Tega ne morem zatrditi niti povedati.«

»Če bi bil jaz država, tega, mislim, ne bi sprejel.«

»Marže so pri hrani od 50 do 150 odstotkov, v povprečju 100 odstotkov.«

»Cena krmil je šla gor: leto 2022 66 centov, 2021 43 centov.«

»Po vseh imenih za kmetijskega ministra, ki so krožila, je Irena Šinko kar pozitivno presenečenje.«