»Časi pred osamosvojitvijo niso bili lahki, a smo znali videti svetlo prihodnost. Zdaj so na obzorju temni oblaki, nanje moramo biti pripravljeni, a prebrodimo jih lahko le skupaj. Zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost.«
»V 33-letni zgodovini nekako tega nismo znali narediti ali pa morda tudi nismo hoteli. Na začetku, v devetdesetih letih smo se nekako zanesli, da s postopnimi koraki lažje in več dosežemo, kot če bi šli v bolj prelomne spremembe. 33 let kasneje se kaže, da potrebujemo prelomne spremembe. Prej, ko jih bomo dali pod streho, bolje bo.«
»Od prvega sporazuma o sodelovanju, sklenjenega pred 15 leti, je minilo že kar nekaj časa. Ta podpis je ključni mejnik ne le za Slovenijo, temveč tudi za Eso, ki se je 50 let po svoji ustanovitvi izkazala za še vedno privlačno, saj je bila preoblikovana, da bi se prilagodila sedanjim pričakovanjem in izzivom.«
»Takrat smo dobili tudi mi ideje, kako spreminjati zakon o zdravniški dejavnosti. In verjamemo, da prav s to razmejitvijo med javnim in zasebnim, pa nobenega ne bomo prepovedovali, želimo krepiti oboje, bomo pa poskrbeli, da ne bo škodljivega prepletanja.«
»Za teh pet kirurgov ne vem niti imen in priimkov, vem pa, da so bili ti med bolj pridnimi. Verjetno težko gledajo tiste, ki dobivajo enake plače in so manj pridni. Celotno zdravstvo ima to težavo, da ljudje niso plačani po storilnosti, ampak so plačani, če kaj delajo ali če nič ne delajo.«
»Če bo vodstvo v to privolilo, so drugi zdravniki v bolnici bedaki, če ne bodo naredili istega in sami zahtevali podjemne pogodbe z bolnišnico. Saj lahko se gremo to, ampak zavedati se moramo, da Slovenija, ZZZS nima toliko denarja, da bi vse zdravnike plačeval po podjemni pogodbi. Toliko moramo biti realni. Če bodo to naredili, lahko pričakujejo osip vseh zdravnikov.«
»Espejem ne plačujemo ugodnosti iz kolektivne pogodbe: dopustov, bolniških staležev, izobraževanj, regresov in tako dalje. Najamemo jih takrat, ko jih potrebujemo in za točno določeno delo.«
»Mi smo se izogibali izrazu prepoved. Ampak pravila igre, kdo lahko sodeluje v javnem zdravstvu, v javnem sistemu, kakšni so pogoji, da lahko sodeluje z drugimi izvajalci, pod kakšnimi pogoji ... na tem področju je kar neurejeno.«
»Gospodarska situacija v Evropi ni enostavna. Tradicionalna zavezništva, tudi med Slovenijo in Nemčijo na gospodarskem področju, niso več samoumevna. Mislim, da moramo reinvestirati tudi v tradicionalne partnerje, kot je Nemčija. S to konferenco delamo prav to. Želimo poudariti odličnost slovenskega gospodarstva, znanja in novih tehnologij.«
»Veselim se, da bomo lahko opravljali koristno delo, ne samo za Slovenijo ali Eso, temveč za celotno človeštvo. Kajti to je tisto, za kar gre na področju vesoljske tehnologije.«
»Od prvega sporazuma o sodelovanju, sklenjenega pred 15 leti, je minilo že kar nekaj časa. Ta podpis je ključni mejnik ne le za Slovenijo, temveč tudi za Eso, ki se je 50 let po svoji ustanovitvi izkazala za še vedno privlačno, saj je bila preoblikovana, da bi se prilagodila sedanjim pričakovanjem in izzivom.«
»Verjamem, da bomo polnopravno članstvo v Esi izkoristili do zadnje priložnosti in ponesli Slovenijo še dlje v vesolje.«
»Če želimo biti na ravni Evropske unije svetovno konkurenčni, potem je vesoljska tehnologija eno izmed ključnih področij. Pohvale Esi, ki je v središču teh prizadevanj.«
»Izkušnja celotne vlade in Slovenije s predsednico Evropske komisije je bila zelo pozitivna. Takrat, ko je bilo v Sloveniji najtežje, to je v primeru lanskih katastrofalnih poplav, je ona pokazala ne samo razumevanje, ampak je tudi zelo pripomogla k temu, da smo dobili obilno finančno podporo iz Bruslja. Zame štejejo dejanja, vse preostalo je ideologija in politikantstvo.«
