Omemba: Consuelo

»Moja ljuba Consuelo, še razumeš ne, kako zelo me mučiš.«

»Consuelo, iz dna srca se ti zahvaljujem, da si bila moja žena ... Če bom ubit, imam vsaj nekoga, na kogar bom čakal v večnosti.«

»Consuelo je bila prekipevajoče narave, on pa je bil velik depresivnež.«

»Poročiti se s tujko je bilo huje, kot če bi se poročil z Judinjo.«

»Hrani kolosalno zakladnico o Saint-Exuperyju in osupnem vsakič, ko mi kaj pove o njej.«

»Spominjam se zelo stare zgodbe, ki jo bom malo predrugačil. Nekoč je bil deček, ki je odkril zaklad. A ta zaklad je bil preveč čudovit za otroške oči, ki ga niso znale doumeti, in za otroške roke, ki ga niso znale držati. Zato je bil otrok otožen.«

»Jočem zaradi vseh teh čustev, strah me je, da me boš izgnal iz svojega srca.«