Ključna beseda: znanost

»V botaničnem vrtu gojimo 6000 rastlin približno 3500 različnih vrst. Najstarejša med njimi, ki je še vedno živa, je evropska palma (chamaerops humilis) iz leta 1585, ki jo imenujemo Goethejeva palma.«

»Sredi 17. stoletja ga je sestavil vodja vrtnarjev Botaničnega vrta Giovanni Macchion. Ta je zbiral in izsuševal rastline in z njimi sestavljal prave knjige o tukajšnjih rastlinah. Prodajal jih je po vsej Evropi.«

»Muzej povezuje čudovite in zelo bogate zbirke padovanske univerze, ki upovedujejo osem stoletij zgodovine znanosti v mestu ter se posvečajo razvoju vesolja in Zemlje, evoluciji življenja na Zemlji in nato človeka, posvečajo pa se zlasti odnosu med človekom in okoljem.«

»Ni mu šlo samo za arhitekturno povezanost, temveč tudi za umetniško, oblikovalsko in dekorativno enotnost.«

»Igra svetlobe in senc, ki jo luč svetilk ustvarja na freskah, dobro ponazarja to povezanost med umetniškim okrasjem in oblikovalskimi rešitvami.«

»Eden najznačilnejših primerov je delo Andreasa Vesaliusa De humani corporis fabrica iz leta 1543. Vesalius je deloval v Padovi sredi 16. stoletja. V tem delu lahko občudujemo plodove sodelovanja med umetniki in anatomi.«

»Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje.«

»Pomembno in dobro se mi zdi, da se je obdržala pri življenju petnajst let in da ves čas širi obzorja in pridobiva tako strokovne kot novinarske sodelavce. Želim ji še dolgo, radovedno življenje, polno novih spoznanj.«

»Razlagala je, kaj se zgodi, če različna bitja padejo iz različnih višin, in kaj pri tem lahko pove fizika. Če človek pade na tla iz približno treh metrov, bo utrpel precejšnje posledice, če pa bi pa iz iste višine padel palček, ki je približno šestkrat manjši, praktično ne bi imel nobenih posledic, kar je res zanimivo!«

»Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni.«

»Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati.«

»Začetno izražanje zvestobe habsburški kroni je v glasilu Slavjanski rodoljub ter v društvenih razpravah po obdobju ilirizma nadomestilo širjenje ideje jugoslovanske vzajemnosti.«

»Borci za pravice živali v društvu so bili prepričani, da delajo dobro, ko ob zvokih petja kanarčkov in laježu počesanih psov iz zavetja svojih vil spodbujajo kmečko prebivalstvo k milosrčnosti do živali in splošnemu družbenemu napredku.«

»Med članicami je bila najvplivnejša Angležinja Isabel Burton, ki je z možem Richardom, diplomatom in raziskovalcem, devetnajst let preživela v Trstu.«

»Trst kot vozlišče kopenskih in pomorskih poti je bil ugodno okolje tudi za pretok znanstvenih informacij, še posebno po odprtju zoološke raziskovalne postaje, kjer je opravljal poskuse tudi mladi Sigmund Freud.«

»Karl Deschmann, ki so ga, kot pravi, slovenski nacionalisti po prestopu v nemški tabor izbrisali z zemljevida pomembnih naravoslovcev na Kranjskem.«

»To je bil začetek naše fascinacije z dinozavri.«

»Bucklandova objava je odprla vrata in sprožila lov za fosili, ljudje pa so začeli iskati druge orjaške kosti v Angliji in drugod.«

»Naše razumevanje dinozavrov se je od 19. stoletja močno spremenilo.«

»Na zadnjih nogah je drvel naokoli, lovil svoj plen, uporabljal kremplje in zobate čeljusti, da je svoje žrtve pokončal.«

»Kar zadeva odkritja o dinozavrih v zadnjih desetletjih, se mi zdi najpomembnejše odkritje, da so imeli vsaj mesojedi dinozavri, teropodi, perje namesto lusk.«

»Dinozavri so se morali spopasti s končnim izsuševanjem in ohlajanjem sveta, s tem pa tudi s krčenjem gozdov in njihovim nadomeščanjem s travniki.«

»Na teh območjih bomo odkrili nove vrste iz dobe dinozavrov. Skoraj zagotovo obstajajo cele skupine dinozavrov, o katerih trenutno ne vemo ničesar in ki čakajo na odkritje.«

»Torej ni razlike med Luno in Zemljo? - Očitno ne. - Še ni deset let, odkar je bil v Rimu nekdo sežgan. Pisal se je Giordano Bruno in je trdil ravno to.«

»Moramo vsakogar spodbujati, naj dela tisto, kar ima rad, kjer najde veselje, in naj živi svoje sanje.«

»Toda napredek je počasen in tudi Združeni narodi žal ne dajejo zgleda.«

»Še vedno se srečujemo s stereotipom, da ženske mogoče niso tako dobre raziskovalke kot moški. Saj se jih ceni in spoštuje, ampak prezre, ko je priložnost za napredovanje in nagrajevanje.«

»Ženske tudi težje napredujemo. Znan je učinek steklenega stropa, torej da so na vodstvenih položajih po navadi pretežno moški.«

»Delodajalci nezavedno ravnajo pristransko, raje zaposlujejo moške, potem pa tudi ženske same odnehajo, ker nekako začutijo, da okolje ne bo več spodbudno ali da bo prenaporno.«

»Nezavedno fante vzgajamo drugače kot dekleta. Sicer se trudimo, da bi bilo tega vedno manj.«