»Nikjer na svetu nobena država nima za dva milijona prebivalcev 50 dežurnih zdravnikov. S strokovnega stališča od tega torej ne odstopamo. Lahko nas odstavijo. Lahko se trudijo odstaviti ministra. Ampak obe roki v ogenj dam, da tudi če bo prišla nova skupina, se bodo vrteli okoli istih gabaritov.«
»Če želijo imeti dežurno službo kjer koli že, pa naj plačajo zdravnika in imajo svojo dežurno službo. Ampak to ne bo sistem NMP.«
»Največ težav je bilo prav pri drugi točki, ki se je dotikala enakomernega dviga, se pravi dodatnih treh plačnih razredov pri najbolj obremenjenih in najizkušenejših zdravnicah in zdravnikih. Tu smo morali tudi mi narediti korak nazaj, vendar v luči tega, kot je minister tudi prvič v zgodovini postavil oceno zdravniškega dela, se nam je zdelo pričakovanje in tudi do neke mere obljuba ministra, da se bodo te plače in nesorazmerja in naslovitev najbolj izkušenih zdravnic in zdravnikov ustrezno uredili v plačnem stebru. Ta motiv presega tistih nekaj plačnih razredov in morebitno tveganje s stavko, da bi v bistvu vse to, kar se nam je uspelo na mediaciji v torek dogovoriti, v bistvu izgubili.«
»Rešitve niso univerzalne in primerne za vse, menim, da bi morali začasno zdravniki primarne ravni svojo dejavnost porazdeliti med vse zavarovance uravnoteženo.«
»Sprašujemo se, kakšen je namen ministrove komunikacije z zdravniškimi organizacijami prek medijev in ali ima vladna stran sploh iskreno željo poiskati rešitev, da do napovedane stavke ne bi prišlo.«
»S kričanjem na ulicah, z nesposobnostjo organiziranja normalnega vpisovanja k osebnim zdravnikom, z obtoževanjem manjšine zdravnikov, da so dvoživke, da koncesionarji niso del javnega sistema, da zdravstvo ni po meri bolnika, temveč dobičkonosnih koncesionarjev, z ustvarjanjem izrednih razmer strašimo ljudi.«