»Vprašanje vrste in načina učinkovitega ugotavljanja vrednostne (ne)primernosti upravitelja in njegovega sodelovanja v postopku terja celovito zakonsko ureditev, ki jo mora sprejeti zakonodajalec.«
»Mene so ravno tako klicali, mislim, da je bilo to dva dni po tem, ko sem bil vpisan v imenik, ampak se ne spomnim, kdo me je klical, in ravno to je bila ponudba: če bi dal svoj podpis, delali bi vse zame, potem pa bi seveda polovico nagrade izplačal njim.«
»Saj se ve, da bodo pooblastilo za glasovanje dali večinoma upravitelji, ki ne opravljajo sami te funkcije, ampak za njih delajo družbe vsa opravila, tako da itak niso upravitelji, ampak so samo prodali licenco drugim, ki za njih opravljajo to delo in jim v zameno za licenco plačajo del nagrad … Takih med nami je približno tretjina.«
»Kako je možno v 21. stoletju ob digitalizaciji, da nimamo aplikacije, kjer noben deležnik ne ve, kdaj je kdo na vrsti. Ne potrebujemo ne administratorja ne sodnika.«
»Ni dvoma, da zakonodajna ureditev stečajnim upraviteljem omogoča, da z razlago o delu v korist upnikov počno marsikaj, kar je popolnoma nepotrebno, v vsakem primeru pa to objektivno znižuje višino stečajne mase.«
»Ti sodni postopki so se skrajšali, tako da ne morejo biti več glavni razlog za daljše trajanje stečajev, torej za trajanje 10, 12 let. Še vedno pa lahko povzročijo trajanje od treh do petih let.«
»Ko sem kot stečajni upravitelj v Avstriji prijavil terjatev za stečajnega dolžnika v nekem stečajnem postopku na Poljskem, kjer postopki trajajo celo večnost, smo čisto preprosto prej zaključili stečajni postopek z utemeljitvijo oz. sklepom, da če bi stečajna masa kadar koli iz Poljske kar koli pridobila, se to naknadno razdeli. In tako se je tudi zgodilo.«
»Če je izterljivost številnih terjatev bolj slaba, potem se odločim, da ne bom šel v izterjavo, da ne zmanjšam stečajne mase. Za takšne zadeve ne potrebujem nobenih sklepov sodišča. V Sloveniji je za vsak ‘šmorn’ potreben sklep sodišča, v Avstriji samo, če bi prodal celotno premoženje in za nepremičnine, za kaj drugega ne. Za to odgovarjam sam.«
»Moje prepričanje je, da tega nadzora v pravi vsebini zagotovo ni, če bi bil, si ne znam predstavljati, da je mogoče, dopustno, sprejemljivo, da procedure trajajo toliko časa, da se v njih tolikokrat ponavljajo neka opravila. Rezultat pa je preveliko izčrpavanje mase, ki je namenjena poplačilu upnikov.«
