»Nobene vloge se ni prestrašil, naj je šlo za dober, slab ali grd lik. Rad je imel svoje delo, počel je to, kar je imel rad. In več od tega si človek ne more želeti. Imel je lepo življenje.«
»Želim si, da bi se lahko zahvalil vsem likom, ki sem jih odigral, da bi se jim zahvalil, ker sem lahko izkoristil njihova življenja, da sem poučil samega sebe.«
»Na začetku Iger lakote je bilo zabavno, ko me je na letališču pogosto kdo pocukal za rokav. Pogledal sem dol, kjer me je gledala mlad človek, vedno dekle, nikoli fant. In njihova mati me je prosila, če bi se fotografiral z njeno hčerko. In ko sva stala drug ob drugem, da bi se fotografirala, je deklica po navadi rekla: 'Ali lahko gledate zlobno.'«
»Sama se sicer nisem nikoli tako videla. In če se ni nič spremenilo, sem očitno še vedno zguba. Ampak kakšna zguba sem, če imava zdaj intervju o drugi knjigi? To je vse samo v glavah ljudi. Same etikete.«
»Vam mogoče ne bo pomenila dosti, meni pa. Čeprav smo morali med pisanjem vsi imeti maske gor, sem jih vsem snela dol. Sebi še najbolj. Knjiga, ob kateri upam, da boste najdli delček sebe. In ja, stare mamice se bojo zgražale. Ampak hudič v meni komaj čaka to. Da končno razprostre krila.«
»Bil sem prepričan, da nas bo vse preživela. Danes bi morala biti objavljena njena kolumna, pa se mi je včeraj opravičila, da ji ne znese, ker že nekaj dni leži. Njeni noni v slovo je bila nepričakovano njena zadnja. In jaz sem jo še nevede zlovešče opremil s simbolično fotko napisa z nagrobnika.«
»V prvi knjigi pišem o tem, kako mi je šlo vse narobe in sem si nekako želela, da bi vse to videl ves svet, zato sem jokala kot otroci: 'Poglejte mene! Jaz sem posebna!' Za pozornost je šlo. No, saj, dobila sem jo še prehitro. V drugi knjigi pa že zaradi lastne podobe, imidža ... Je*** ga, zdaj to 'furam'. Ali pišem posebno, pa je treba vprašati bralce.«
»Celotne družine iz Afganistana so verjetno mrtve. Odšli so iz Turčije pred osmimi dnevi, voda pa je vdirala v ladjo tri ali štiri dni. Rekli so nam, da niso imeli rešilnih jopičev in da se nekatere ladje niso ustavile, da bi jim pomagale.«
»Pri oblikovanju urbanega prostora si je kolektivno nezavedno skupnosti v spomin vtisnilo nekatera trdna načela. Ta način dojemanja prostora je po mojem ključnega pomena za oblikovanje idej o mestih prihodnosti.«
»Bili predsednik vlade ter finančni in gospodarski minister tedaj ravno na sestanku na vladi in da so takoj odšli na prizorišče incidenta, da bi videli, kaj se je zgodilo, medtem ko je zdravnica iz bližnje ordinacije že pomagala moškemu.«
»Bil je prvi gejevski aktivist v Sloveniji, ki je leta 1984 skupaj z Aldom Ivančičem na noge postavil festival Magnus: homoseksualnost in kultura. Sam tega ne bo rekel, ker mu ni pomembno, a v resnici je bil tudi prvi gejevski aktivist v prostoru nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope.«