Ključna beseda: slovenski film

»Ljudje od mene pričakujejo neko ekscesnost, hkrati pa so ljubosumni na svobodo, ki si jo jemljem, tudi v zasebnem življenju.«

»Malo sem razočaran, da se film ne vleče.«

»Zaradi epidemije snemanja niti začeti nismo mogli takrat, kot je bilo predvideno.«

»Scenarij sem brala z védenjem, da je imel Vinci pri pisanju v mislih mene za to vlogo.«

»Pri vlogi se vedno pripravljam tako, da najprej napišem življenjepis junakinje, nato sestavim playlisto glasbe, ki bi ji bila všeč in nanjo plešem.«

»Namesto tega je Saša Lošić posebej za naš film napisal nov komad, Mladosti, ki se krasno sklada z zgodbo.«

»Nagovoriti skušamo tudi ljudi, ki sicer ne hodijo redno v kino. Slovenski film nima dovolj platen – včasih je kak film v distribuciji tako kratek čas, da nima niti prave priložnosti, da bi ljudje zanj izvedeli.«

»Alkoholizem je neke vrste katalizator, včasih zaradi stiske, včasih pa zato, ker v novem okolju, npr. na turneji, svoje vsakdanje življenje pustimo za seboj in se sprostimo.«

»Vsako leto imamo praznik v Planici, s katerim slavimo 'naše orle', ki letijo v dolino – nihče pa se ne pogovarja o dolini in o tem, kaj se tam dogaja.«

»Že če se ozremo h knapom, njihovim uporom in stavkam, je očitno, da je odgovor vedno solidarnost. V težkih časih, tudi v ekonomsko težkih, je ključno, da ljudje stopijo skupaj.«

»Povečanje sredstev je seveda dobro, a ni tiste vrste povečanje, ki bi reševalo probleme. Povečanje, ki ga je potrdil Odbor za kulturo v letih 2018 in 2020, bi rešilo temeljne probleme slovenskega filma, omogočilo snemanja filmov z vizijo.«

»Imata največ zaslug zanjo kot igralko prav režiser Matjaž Klopčič in maskerka Berta Meglič.«

»Nagrada za življenjsko delo navdaja tako z veseljem in hvaležnostjo kot tudi 'neko čudno žalostjo'.«

»V svojih igralskih stvaritvah je prestopala meje ustaljene filmske igre.«

»Slovenski filmi ne nastajajo zgolj z javnimi sredstvi in da producenti sredstva za filme v slovenskem jeziku vedno uspešneje nabirajo tudi v tujini.«

»Ko smo film snemali, smo bili na trnih. To je bil moj prvi film in čutiti je bilo tveganje, ker je bil brez besed, kar je bilo takrat neobičajno.«

»Z Matjažem Pograjcem sva bila od začetka odločena, da bo film brez besed. Lepo mi je pripovedovati le skozi sliko, zvok, poglede, veliko se da povedati brez dialogov, to je tudi blizu filmskemu načinu izražanja.«

»Vzor mi je bil Jacques Tati, ki je delal filme tako rekoč brez besed, to se mi je zdelo obenem komično in poetično, in k temu sem težil tudi pri Ekspresu, ekspresu.«

»Šterk se je odpovedal vsemu, le emocijam ne, povedal pa več, kot … No ja, veliko.«

»Ves čas se v bistvu igraš in vidiš en obraz, drug obraz, kjer bi najbolj nekako sedel ... in nato na tem popotovanju od enega do drugega obraza se mi vedno znova vrača nekako k obrazu Gregorja Bakovića.«

»Blizu mi je to, kako me je postavil v tem filmu. Kar zadeva tovrstno komiko, se mi zdi, da je čedalje več iger in filmov, ki ne merijo na komiko, ampak je komika šele posledica.«

»Celoten film je bil posnet v realu v vlaku, kjer ni prostora, svetloba, ki se spreminja vsak ovinek.«

»Ko mi je producent pokazal elektronsko sporočilo, kjer je pisalo, da je film nominiran za evropsko filmsko nagrado, mi je šlo na jok. To je nekaj, kar sem si tiho želela že od same premiere filma. Zaradi tega uspeha bo film Babičino seksualno življenje videlo še več ljudi in to je največje darilo za nas, ustvarjalce filma in tudi za vse ženske, ki so v preteklosti, in ki še danes v podrejenem položaju trpijo v nasilnih odnosih.«

»Babičino seksualno življenje prinaša zgodbe žensk s slovenskega podeželja, ki so s svojo univerzalnostjo in avtorsko kakovostjo najprej ustvarile pogoje za uspešno koprodukcijo s Francijo.«

»Uvrstitev kratkega filma Babičino seksualno življenje med kandidate za 'evropskega filmskega oskarja' je izjemen uspeh tako za ustvarjalce kot za celoten slovenski filmski prostor. Dobili smo jasno potrditev, da slovenski film sodi v sam vrh evropske kinematografije.«

»popolne družine«

»vaja za Odrešitev«

»S premišljeno uporabo črno-bele filmske tehnike je režiser na barvit in zanimiv način predstavil člane glasbene zasedbe.«

»Nagrade sem se zelo razveselil, saj prihaja iz drugega kulturnega okolja. Po odzivih sodeč je film očitno nagovoril kitajsko občinstvo. Vsako priznanje za film je lepa potrditev ne samo mojega dela, ampak tudi dela celotne ekipe.«

»Kitajska je izjemno veliko in hitro razvijajoče se filmsko tržišče. Iz naše filmske zgodovine poznamo dober primer slovenskega filma, ki je navdušil kitajsko občinstvo. Takrat je to bil film Kekec, danes je Orkester. Čestitke Matevžu Luzarju, ki je s svojo režijo uspel prepričati tako zahteven kulturni prostor kot je Kitajska.«