Ključna beseda slovenski film avtorja neimenovan vir

»Avtorsko poetiko letošnjih filmov zaznamuje hibridni film kot metoda križanja igranega in dokumentarnega, predvsem v domeni različnih medijskih formatov: dokumentarne fotografije, videozapisov s spleta, dokumentiranih situacij in izpovedi.«

»Zaznati je tudi navdih iz zgodovine svetovne in domače kinematografije, v novih delih pa tudi sklicevanje na lastno biografijo in ustvarjanje avtorjev.«

»Karpo je bil, je in bo povsod, kjer je film: v kinoteki, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na Liffu v Cankarjevem domu, na filmskih festivalih po Evropi, na premierah debitantov in na retrospektivah starejših kolegov; vselej je tam, kjer je slovenski film. Njegova predanost filmu je popolna in nam vsem za vzor.«

»Karpovi liki posameznikov pogumno kljubujejo času, avtoritetam in uniformiranosti; njegovi filmi s provokativnostjo, ki je vselej tudi duhovita, z drzno kompozicijo kadrov in montažo ter z veseljem do eksperimentiranja in raziskovanja filmske forme še danes navdihujejo mlajše generacije filmskih avtorjev in gledalcev in so obenem še zmeraj nadvse aktualni.«

»Na isti način opazuje družbo, pri čemer poetične ravni nikoli ne ločuje od politične. S tem doseže svojevrstno osebno ekspresijo, ki jo označuje tako ironična distanca kot iskreno sočutje do človeka v večkulturnem prostoru.«

»na vsebinski ravni združuje najpomembnejši slovenski filmski ustvarjalni par, obenem pa Milko Badjura simbolno postavljajo v luč in na mesto, ki ji v zgodovini slovenskega filma pripada.«

»Nobena retrospektiva slovenskega filma, ki je omejena na izbor, seveda ne more odgovoriti na vprašanje, kaj so glavne značilnosti in posebnosti slovenskega filma, naj gre za njegove zgodnje začetke, obdobje znotraj jugoslovanske kinematografije ali za obdobje po slovenski osamosvojitvi. Morda na to vprašanje skoraj lažje odgovorimo, če se vprašamo, kaj te značilnosti niso. Torej, kaj niso posebnosti slovenskega filma.«

»Nasprotno: slovenski film je predvsem panorama avtorskih poetik, za katere je značilno, da se ne odzivajo na trende, ampak iščejo svoj lastni tematski, estetski in avtorski izraz. To, po drugi strani, spet ne pomeni, da je slovenska kinematografija polna avtorjev s kontinuiranim in prepoznavnim filmskim obrazom; veliko več je režiserjev, ki iz filma v film iščejo in izumljajo nove filmske jezike in pristope.«

»Žal je bila v tem dominantno moškem poklicu izjema prejšnjega stoletja in vidno odrezana od večjih produkcij in celovečernih igranih filmov, pri katerih je občasno sodelovala kot asistentka ali fotografinja na setu.«

»Po njeni upokojitvi pa je v Sloveniji poklic direktorice fotografije med ženskami skoraj popolnoma izginil.«

»Izhodišča za zgodbe so resnična, podprta s pričevanji poznavalcev, vse drugo pa je plod domišljije in ustvarjalnega zanosa avtorjev.«

»Glasba v filmu Pošvedrani klavir je tudi sama pošvedrana, vendar duhovita, kot je duhovit film sam. Prek nje se potopimo v klavir in zgodbe, ki ga ovijajo. Ko avtor v filmu molči, njegova glasba še kako pripoveduje.«

»Zakaj bi kdo streljal na 'popolnoma nezanimivega človeka'?«