»Tudi danes je ta strah konstantno prisoten in iz dneva v dan večji. Otrok res ne upam puščati samih, konstantno jih vozim oziroma spremljam v šolo, ko začne padati mrak, pa morajo takoj nazaj v hišo.«
»Zahtevamo, da se predlog zakona in uredba umakneta ter da nam posamezni resorji v roku 14 dni pošljejo smiselne rešitve za ostale naše zahteve.«
»Zakaj protest? Zato ker slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem ter slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu jemljejo njegovo mesto, njegovi družini prihodnost, slovenski naravi skrbnika, slovenskemu državljanu pa našo domačo hrano.«
»Če bi se to zgodilo, se dejansko moramo odseliti. Mi ne vidimo druge rešitve, kajti ta mirni okoliš, kjer se ne sliši drugega kot ptičje petje, ne more zdaj uničiti vetrna elektrarna s svojim hrupom. Potem nas bodo pač odgnali. 60 ljudi ni toliko vrednih kot kapital.«
»Za vsako izmed elektrarn bi bil potreben posek gozda v izmeri 70 krat 70 metrov, iznad pohorskih smrek bi štrlele okoli šestkrat višje vetrne elektrarne, pohorske ceste pa bi bilo treba razširiti na vsaj štiri metre.«
»Bil sem sredi molže, ko se je na dvorišče naše kmetije pripeljal policist. Sem ga vprašal, dober dan, kaj bo dobrega danes. In je rekel, tako z majavo glavo, ne vem, ali je to dobro, ampak vas moram vprašati, a boste vi šli na protest, ki bo v torek v Ljubljani.«