»Že to, da smo dobili enozrno in dvozrno pšenico in ječmen, se mi je zdelo izjemno. Ko pa je prišlo še proso, se mi je zdelo, kot da sem odkrila zlato. To so zares redke najdbe. Ko smo dali stvar datirati, pa se je izkazalo, da gre zares za najstarejše proso.«
»Niso še izdelovali bakrenih predmetov, so jih pa poznali, predvsem pa zelo cenili. Predstavljamo si lahko, da je bakrena sekira v tistih časih pomenila, kot da imaš pred garažo parkiran ferrari ali teslo.«
»Sredi ničesar smo na vrhu hriba našli ogromno kosov ročnih mlinov. Arheologi jim rečemo žrmelj. Človek se vpraša, zakaj. To naj bi bilo namenjeno drobljenju žitnih zrn. Najdba aplicira na poljedelstvo.«
»Rezultati arheoloških raziskav so pokazali, da je bilo najdišče poseljeno skozi različne periode. Prva poselitvena faza spada v zgodnjo bakreno dobo, torej zadnjo tretjino 5. tisočletja pr. našim štetjem. Iz tega časa smo dokumentirali več shrambnih jam. Tipični odlomki lončenega posodja iz tega obdobja pričajo, da so Javornik poselili lastniki Latenske kulture.«
»Njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti.«
»Arheobotanične analize, ki jih je opravila Tjaša Tolar, so pokazale na pestro poljedelsko dejavnost naselbine v zgodnji bakreni dobi. Gojili so vsaj tri poljščine, in sicer eno- in dvozrno pšenico ter ječmen. Bronastodobni vzorci so prav tako pomembni zaradi najzgodnejših dokazov poljedelstva. Poleg pšenice in ječmena so pridelovali še proso.«
»Za zdaj je proso z Javornika najstarejše znano v Sloveniji. Vedeti pa moramo, da v preteklosti vzorcev na arheoloških najdiščih niso povsod jemali oz. ne tako pogosto kot danes.«
»Gre za najstarejšo znano poselitev na Koroškem, ki torej sega v zgodnjo bakreno dobo, nekje od 4300 do 3900 pred našim štetjem, ko so nosilci lasinjske kulture na javorniški terasi ustanovili naselje.«
