Ključna beseda: podnebne spremembe

»Predvsem pa z množico majhnih korakov izvajamo obsežne spremembe na področju zdravstvenega sistema.«

»Želimo in drznemo si dati ukrepe na presojo objektivni instituciji, in to ne kateri koli, ampak OECD-ju.«

»Pomembna bo postopna konsolidacija javnih financ z ohranjanjem naložb, da v prihodnjih letih ne bomo ovirali gospodarske rasti, kot se je zgodilo po finančni krizi.«

»V našem novem osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta so ocenjene skupne vrednosti potrebnih naložb zelo velike, predvsem moramo spodbuditi zasebne naložbe.«

»Na Svetem Vincencu in Grenadinih je umrl najmanj en človek, poškodovanih pa je na stotine domov in stavb.«

»V naslednjem dnevu bo moč orkana verjetno nihala, vendar se pričakuje, da bo Beryl med premikanjem čez vzhodne Karibe ostal izjemno nevaren orkan.«

»Orkan Beryl za seboj pustil ogromno uničenja, bolečine in trpljenja po vsej državi.«

»Jamajčani čakajo do zadnje minute. Noč prej ali zjutraj nastopi panika. To je zato, ker smo tega navajeni.«

»Podnebne spremembe nalagajo kocke za nastanek močnejših orkanov.«

»Beryl v manj kot desetih urah preskočil iz kategorije 1 v kategorijo 4.«

»Kar se zgodi na Arktiki, ne ostane tam. Spremembe na Arktiki krepijo tveganja po svetu za vse nas. Ti požari so poziv k takojšnjemu ukrepanju.«

»Protokoli pri negi dreves so se spremenili, zlasti zaradi boljšega poznavanja biologije dreves, biomehanike, nekaj sprememb je tudi na pravnem področju ...«

»Če povzamem protokol, po katerem ocenjujemo stanje posameznega drevesa, nas najprej zanima njegova vitalnost. Pozorni smo na barvo listov, gostoto krošnje, rast vejic, drevo pregledamo od korenin prek debla vse do krošnje in ocenimo rastne značilnosti, ki so jih včasih imenovali tudi napake. Za vsako od teh ocenimo, ali bi lahko v določenem času privedla do poškodbe, na primer, kaj bi se zgodilo, če bi se odlomila večja veja. Pregledamo tudi okolico drevesa in kaj bi tak dogodek lahko potegnil za seboj. Na tej osnovi predlagamo ukrepe za izboljšanje stanja.«

»Drevesa, zlasti v urbanem okolju, morajo biti poleg tega, da so zdrava in lepa, tudi dovolj varna za okolico.«

»Negovati drevesa, ne le poškodovana, pomeni, da jih čim dlje poskusimo ohraniti v čim boljšem stanju. Ni pomembno le obrezovanje krošnje, k negi drevesa spada tudi sajenje, zalivanje, gnojenje, vezava ali opora krošnje, zaščita dreves med gradbenimi procesi, izboljšanje rastišča in še kaj.«

»Podnebne spremembe in predvsem novi škodljivci lahko resno ogrozijo drevesa, zlasti če se zgodijo zelo hitro. Vse kaže tudi, da bomo morali pozabiti sliko uniformnih drevoredov, torej takih, ki so iz ene same vrste dreves. To pomeni, da videz ne bo več v ospredju, ker so takšne zasaditve izredno ranljive.«

»Pri varovanju okolja bi posebej omenil t. i. veteranska drevesa, tj. stara drevesa, ki jih imenujemo tudi drevesne naravne vrednote ali naravni spomeniki. To niso le stara drevesa ali pa drevesa izjemnih dimenzij, ampak je njihov pomen ekosistemski. Predstavljajo izredno pomembne drevesne mikrohabitate, torej življenjske prostore za vse ogrožene in ranljive vrste organizmov.«

»Vsake vročine ne moremo kar takoj pripisati podnebnim spremembam. Kljub temu pa v zadnjih letih opažamo, da so se vročinski valovi spremenili, tudi v tem, da se pojavljajo bolj zgodaj, recimo na začetku junija, česar prej nismo bili vajeni. Zato je tudi to lahko odraz podnebnih sprememb.«

»Čeprav v Sloveniji ne opažamo bistvenih sprememb v povprečni količini padavin, ki jih prejmemo, pa ravno pri takšnih dogodkih opažamo večje število intenzivnejših padavinskih dogodkov. In prav ti so tisti, ki so povezani z visokimi temperaturami.«

»Razlog tiči v tem, da smo na severni polobli, kjer je več kopnega kot vode. Oceani vsrkajo veliko energije in na ta način omilijo vpliv podnebnih sprememb. Poleg tega je Slovenija v središču celine, ima pa tudi veliko višje ležečih območij, ki se tudi sicer nadpovprečno segrevajo.«

»V tradicionalnih obmorskih turističnih krajih že razmišljajo, da bi sezono morali razširiti v stranske mesece, torej proti septembru in maju. Posebej pazljivi bomo morali biti v mestih, kjer je visoka obremenitev z vročinskim stresom. Verjetno pa se bomo umikali tudi v višje ležeče kraje.«

»Kadar ta obremenitev traja dlje, si naše telo težko odpočije. Ob daljših vročinskih valovih se nam vročinska obremenitev nalaga. Pomembno je, da imamo v hiši vsaj kakšen hladnejši prostor, kjer si lahko vsaj čez noč odpočijemo. Toplotni stres se kaže s fizično utrujenostjo, glavoboli, vrtoglavico, v skrajni posledici pa lahko pride tudi do vročinske kapi, ko je obremenitev prevelika in se telo ne more več ohlajati. Spremenijo pa se tudi naše čustveno stanje in kognitivne sposobnosti.«

»Raziskave so pokazale, da ti ljudje pogosto že na delo pridejo dehidrirani, saj doma izgubljenega ne nadoknadijo. To potem še poveča njihove težave. Lahko pridejo tudi kronične bolezni ledvic. Delodajalec je tisti, ki bi moral prvi poskrbeti za varnost in zdravje svojih delavcev. To pomeni tudi poskrbeti za počitek in odmor na hladnem, z dovolj pijače in hladno vodo.«

»To so številke, ki govorijo o vojni, o ljudeh, ki so stalno na begu pred vojnami, trpljenjem, zločini, revščino. To je hkrati zgodba prihodnosti, pri čemer zdaj gledamo samo predfilm dogajanja zaradi posledic podnebnih sprememb.«

»Tisti, ki spremljamo to zgodbo leta na terenu, poznamo 30 takih zgodb, ne ene. Ta zgodba je le drobec velike slike zlorab, ki se že dolga leta dogajajo na vseh, tako srednje- kot vzhodnomediteranskih migrantskih poteh. Tudi dokumentiranih je bilo ogromno zlorab, pa so utonile v pomanjkanju pozornosti.«

»Trpljenje ljudi na poti iz Afrike, Bližnjega vzhoda, Srednje Azije proti Evropi je popolnoma odrinjeno, zanemarjeno z retoriko in akti sovraštva.«

»Ker država ni priskočila na pomoč, ko bi morala. Ker je bil Bruselj izrazito pasiven in je to prepustil jugu Evrope, ki je bil v hudi stiski, krizi, je prišlo do protireakcije, ki je politična, intimna. Ceno te politične reakcije so začeli plačevati nedolžni ubogi ljudje na poti proti Evropi.«

»In v tem obdobju leta se drastično povečuje število ljudi, ki prihajajo s severa Afrike proti jugu Evrope. 14. junija lani je v bližini otoka Pilos umrlo okoli 600 ljudi. Vzroki uradno še niso raziskani. Mislim, da si BBC ni upal iti do konca v dokumentiranju te zgodbe, čeprav so posnetki objavljeni. Ladja grške obalne straže pa je bila tista, ki se je zaletela v popolnoma dotrajano ladjo. Šlo naj bi za poskus reševanja, preiskava tega dogodka še teče, v njem se skriva zgodba o Frontexu, migrantskem dogovoru, a trupla se bodo v Sredozemlju le še množila.«

»Evropa že opaža, da podnebne spremembe ustvarjajo ugodnejše razmere za invazivne komarje, ki se širijo na prej neprizadeta območja in okužijo več ljudi z boleznimi, kot je denga.«

»V bistvu so naš vir prehrane, uravnavajo podnebje. Proizvajajo več kot polovico kisika, ki ga mi potrebujemo za dihanje. V bistvu so pomemben element v našem življenju in bolj kot bomo poznali, kako deluje, potem ga bomo lažje tudi varovali.«