Ključna beseda ples avtorja neimenovan vir

»V njej nas avtor v dobri eni uri s preizpraševanjem lastnih idej, prežetih s francoskim (post)strukturalizmom, zlasti s koncepti Rolanda Barthesa in Debordovo kritiko družbe spektakla, popelje na zanimivo in provokativno popotovanje skozi skoraj tri desetletja svoje profesionalne in ustvarjalne poti plesalca in koreografa.«

»Pri tem samoodkrivanju lastne preteklosti večkrat samokritično obračuna s svojimi številnimi prepričanji, zablodami in zgrešenimi predpostavkami, s tem pa navsezadnje tudi na novo osmišlja svojo avtorsko pozicijo v sedanjosti, da bi lahko s tem položil še trdnejše temelje svojemu nadaljnjemu plesnemu ustvarjanju.«

»Po študiju plesa na Nacionalnem centru za sodobni ples v Angersu na zahodu Francije se je začel posvečati ustvarjanju plesnih uprizoritev, za kar ga je po lastnih besedah leta 1983 navdušila uprizoritev Nageljni (nem. Nelken) znamenite nemške koreografinje Pine Bausch.«

»Prepletanje in medsebojno oplajanje sta ključna za ustvarjalni proces.«

»Edina resničnost, ki je ne moremo zanikati, je ta, ki jo občutimo v svojem telesu.«

»Telo občinstva postane posrednik, ki povezuje virtualni svet, ki ga občinstvo vidi skozi VR-naglavno opremo, in fizično realnost, ki jo čuti, sliši in voha.«

»V nasprotju z Rendez-Vous (2018) sta zasedba in občinstvo, tisto z naglavno opremo, potopljena v čisto virtualnost, ne vsakdanjost, stroge, vseeno igrive samostojne koreografije, iz katere vznika interaktivnost ...«

»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»V posameznikovem telesu so vpisani gibi nekega življenja. Oblikuje jih njegova svoboda; njegova pravila, način bivanja in pripoved o stvareh, ki se mu zdijo pomembne. S plesom komunicira svojo prisotnost na tem svetu in krpa razdalje do drugih. Ples kot kolektivno dejanje je tako stičišče življenj, ki se v svojem srečanju osmišljajo in gradijo skupnost.«

»Tedaj – in verjetno vse do konca življenja – vrh njene samoizpolnitve.«

»Vsako telo, še posebej naglašeno pa žensko telo, je prostor, kjer se spopadajo in prepletajo osebne izkušnje, kultura, družba, kolektivni in zasebni spomin.«

»Vsa telesa nazadnje preigravajo iste teme.«

»Po njegovem mnenju bo zanimivo videti, kako lahko telo 'dekonstruira našo umetnost, naša klasična in neoklasična umetniška dela v novih oblikah'.«

»upodabljajo mogočnost in krhkost slehernega posameznika ter skupnosti; njihovo delo temelji na hibridnih pristopih povezovanja odrskih disciplin in viziji pluralne umetniške skupnosti, kjer različni izrazni jeziki ne predstavljajo ovire, temveč ponujajo plodna tla za nove ustvarjalne fascinacije«

»Njen prispevek za formiranje preko plesa in koreografije pri mladih iz zahodne Afrike in razširjenost njenega dela, tako v domači deželi kot po svetu, jo postavljajo med avtonomne glasove, ki so najbolj vplivali na razvoj plesne umetnosti.«

»V tej seriji duhovni dialog, umetniški dialog skozi čas ustvarjajo številni pričevalci ‒ baletni umetniki, glasbeniki, strokovnjaki.«