Ključna beseda: omrežnina

»Pritiski so takšni, kot so. Poziv vlade, da bi zapustil ta položaj, smatram, da nikakor ni upravičen.«

»Mislim, da so tega mnenja tudi drugi. Kako pa drugi prenašajo te pritiske, je pa njihova stvar.«

»Zagotovo pa delovanje pod takimi pogoji v svetu ni prijetno.«

»Žlahtič in Bratina sta bila odločena, da iz sveta ne bosta odstopila.«

»Vladne izjave vidiva nedostojno poseganje v pristojnosti neodvisnega regulatorja.«

»Ali bo poziv svetnikom prejšnji teden, naj odstopijo, za sabo potegnil še kakšen odstop, ne znam napovedati.«

»Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakor koli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice.«

»Gre za politični pritisk, ki ga pa skušam razumeti kot spodrsljaj.«

»Nedostojno je, da premier evropske države posega v položaj regulatorja v nasprotju z evropsko zakonodajo.«

»Predstavljajte si, da bi Banka Slovenije ali pa ustavno sodišče moralo odločati tako, kot predlaga vlada. To bi bilo konec pravnega reda.«

»Na GZS-ju menimo, da je sedanji sistem neživljenjski in celo v nasprotju z zakonodajo.«

»Potrebne so korenite spremembe metodologije, ki bodo omogočile večjo fleksibilnost obračunavanja omrežnin predvsem za gospodarske subjekte in večletno prehodno obdobje, ki bo omogočilo poslovnim odjemalcem, da se ustrezno prilagodijo.«

»Ob tem je pozdravila nedavne predloge v javnosti, da vlada nemudoma pripravi ustrezne rešitve, s katerimi bo do konca mandata zamrznila višino omrežnine na povprečje z 31. septembra letos.«

»Na GZS-ju menimo, da je sedanji sistem neživljenjski in celo v nasprotju z zakonodajo. Potrebne so korenite spremembe metodologije, ki bodo omogočile večjo fleksibilnost obračunavanja omrežnin predvsem za gospodarske subjekte in večletno prehodno obdobje, ki bo omogočilo poslovnim odjemalcem, da se ustrezno prilagodijo.«

»Nekateri zneski za omrežnino so po objavah na spletu tudi trikrat ali štirikrat višji kot prej. Takšni dvigi so nesorazmerno visoki.«

»Takšni dvigi so nesorazmerno visoki in bi lahko večje število gospodinjstev pahnili v stanje energetske revščine.«

»Vlada z regulacijo cen poskrbela, da bodo te ostale na enaki ravni, kot so bile pred uvedbo novega sistema.«

»To je res nesprejemljivo. /.../ Na neki način spodbujajo s subvencijami, da gremo na zeleni prehod. Mi imamo tudi toplotno črpalko, se pravi ne onesnažujemo okolja. /.../ Naša investicija je bila za deset let naprej, torej, da se nam povrne, zdaj s tem novim zakonom se nam v bistvu sploh ne bo.«

»Ker so odjemalci s sončno elektrarno, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, pozimi enako odvisni od tistih, ki elektrarne nimajo, je prav, da za omrežje plačajo več, kot so plačevali do zdaj. /.../ Še vedno bodo zaradi nakupa sončne elektrarne in sheme letnega NET-meteringa deležni velikih prihrankov.«

»Novi sistem omrežnin ni primeren za neko dejavnost, kot je žičničarstvo, saj dejansko mi porabljamo elektriko v pasovih, ne v blokih. /.../ Ta sistem je za nas neprimeren, nepravičen in diskriminatoren.«

»Kovinarji, ki imajo dopoldansko izmeno, imajo eno izmeno, ne bodo začeli delati popoldne. Te panoge so pravzaprav vezane na dopoldansko izmeno, in to je tista najvišja tarifa, ki bo ravno tem panogam povzročala največji strošek.«

»Tarife za naslednje leto zato ostajajo enake. Vsak odjemalec mora plačati toliko, kot omrežje dejansko uporablja oziroma ga obremenjuje, zato kljub pozivom ne spreminjamo ničesar niti za lastnike sončnih elektrarn niti za industrijo.«

»Razmišljamo le o uvedbi enoletnega prehodnega obdobja, v katerem se tudi drugim poslovnim odjemalcem ne bi obračunala presežna moč, temveč bi z morebitnim stroškom bili le informativno seznanjeni, kot to že velja v naslednjih dveh letih za gospodinjstva in mali poslovni odjem.«

»Ne gre tukaj za nobeno popuščanje politiki, tukaj stojimo dejansko za tem, kar smo vedno tudi trdili.«

»Do zdaj smo bili vajeni, da smo omrežnino plačevali predvsem glede na to, koliko električne energije gledano v kilovatnih urah smo prenesli.«

»Ampak, to, koliko energije mi porabimo, ne vpliva na obremenitev omrežja.«

»Pod črto, bolj ugoden bo račun za tiste, ki znajo paziti za svoj odjem električne energije.«

»Kazen se izračuna tako, da se seštejejo vsi 15-minutni intervali, v katerih smo presegli dogovorjeno obračunsko moč, in se po določeni formuli izračuna mesečni presežek.«

»Na začetku preizkusna faza, kjer bo na položnici pisalo, koliko smo presegli, in bomo lahko v nadaljevanju zmanjšali ali povečali obračunsko moč.«

»Letni strošek za omrežnino za gospodinjstvo s povprečno porabo bo v letu 2025 znašal okoli 202,7 evra oz. 7,5 odstotka manj, kot bi po stari metodologiji.«