»Eden izmed ključnih problemov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je previsoka obremenitev plač.«
»Čas je, da se delo v tej državi izplača.«
»A sprejetje tega zakona bo le še dodatno poglobilo javni dolg.«
»Zdaj ni čas za razmetavanje denarja, sploh ne po tem, ko so nas zgolj neposredni stroški pandemije doslej stali 4,4 milijarde evrov.«
»Dohodnina je najpomembnejši vir financiranja občin.«
»Takoj po osamosvojitvi smo celotno vprašanje stanovanjske politike prepustili trgu.«
»Če si povprečna družina ne more privoščiti stanovanja v središču Ljubljane, si ga pa lahko malo izven.«
»Ob istih bruto plačah se bodo povečali neto dohodki.«
»Skupne točke vseh treh zakonov so poenostavitev, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance, tudi za potrošnike, lažje nakupovanje in tudi to, da se omogoča večja konkurenčnost gospodarstva.«
»Olajšave želimo dati predvsem mladim, za mlajše od 25 let se določa še za 10 odstotnih točk višja olajšava.«
»Danes je pomembno, da živimo v čistem okolju, zato je prav, da se tem načelom prilagaja tudi davčna zakonodaja.«
»To je tista olajšava, do katere so upravičeni vsi davčni zavezanci in ki temelji na nujnih življenjskih stroških, ki so tisti stroški za vsakega človeka, ki omogočajo življenje.«
»Mislim, da je to pomembno za davčne zavezance. Ob istih bruto plačah se povečajo neto dohodki.«
»Hkrati se želi nakazati smer, kam gre davčna politika – gre v to, da se zagotavljajo nižje davčne stopnje od sedanjih in da se s tem zagotavlja tudi večja motivacija za ljudi, da dejansko plačujejo davke.«
»Če gledamo statičen izračun, seveda pride do manka prihodkov za državni proračun. Če pa gledamo dinamično, se bo ta izpad dejansko pokril z večjo rastjo BDP-ja, pokril se bo tudi z bolj optimalnim naročanjem materiala in storitev in v tem trenutku ocenjujem, da so javne finance glede tega popolnoma stabilne in usklajene s programom stabilnosti, na podlagi katerega bomo zmanjševali primanjkljaj v prihodnjih letih.«
»Glede tega ne vidim nobenih problemov. Tudi sedanji prihodki kažejo, da ta izpad ne bo tolikšen, da bi kakor koli ogrozil javne finance.«
»Po njihovih besedah je nesprejemljivo, da lahko zaposleni neobdavčeno zaslužijo 3500 evrov, prejemniki denarne socialne pomoči pa lahko neobdavčeno prejmejo 4826 evrov.«
»Po drugi strani pa država tistim, ki hodijo v službo oziroma delajo, prizna splošno olajšavo v višini 3500 evrov oziroma jih ne obdavči do tega zneska – razen davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 13.316,83 evra. Njim se prizna dodatna splošna olajšava.«