»Spletni portal Sledilnik covid-19 'predstavlja izdaten tehnični prispevek velike ekipe prostovoljcev. V sebi združuje ogromne količine podatkov, te pa predstavlja na razumljiv način, kar zahteva veliko mero tehničnih spretnosti in dober oblikovalski pristop, ki pusti vsebini, da zasije.'«
»Drugi čas, morda ne tako daljna prihodnost. Perje, neon, bleščice … plastika je ogrožena. Evolucija na Zemlji je poskrbela za razvoj organizmov, ki plastiko razgrajujejo. Zunajzemeljska bitja pa skrbijo, da se sproščena energija utekočinja v hormone sreče. Spoj različnih svetov tvori nove zakonitosti, ki človeškim čutom razkrivajo neznano. Potopimo se v tekoče endorfine.«
»To je film o tem, kako jemljemo preteklo trpljenje za naše sedanje svoboščine za nekaj samo po sebi umevnega, ne da bi upoštevali bolečino, ki smo jo prestali. Animacija vsebuje dinamično energijo, ki deluje, kot da usmerja nasilje nad subjektom v risbo na zaslonu. V svoji igrivi in povezljivi predstavitvi je zelo učinkovita ilustracija generacijske travme.«
»Igralka v svoji interpretaciji ne pretirava, temveč komičnost dozira z občutkom tako za žanr kot tudi za gledalca, uprizoritvenega materiala pa se loteva s svežino, subtilno duhovitostjo in pristno zanesenostjo, ki njeno kompleksno igro in nastop delata žlahtna.«
»Oba sta posebej izstopajoča in polnokrvna v briljantnem dvojcu z likoma Potnice in Delavke Tamare Avguštin. Čeprav brezimna, sta lika, ki ju je ustvaril Tomazin, vse prej kot tipska ali karikirana, temveč sta prežeta s toplino in z bistroumnim uvidom v usodo malega človeka, empatična, radoživa in polnokrvna, predvsem pa žlahtno smešna.«
»Svet 'začaranega sistema, ki je namenjen le še samemu sebi', je Zidar spretno vzpostavil z uporabo natančnega giba, arhitekturne prisotnosti na odru in simbolne moči prostora, s tem pa naredil odločen korak naprej proti tipu komedije, ki deluje prek subtilnega, počasnega in blagega.«
»Ob tem predstava ne poskuša moralizirati niti ne vsiljuje vsesplošnih resnic in aktualističnih klišejev, temveč razgibano korespondira z občinstvom – še najbolj takrat, ko razgalja nevralgične točke današnjega prostora in časa.«
»Paloma ne išče bližnjic z instanthumorjem, prilepljenim na etiketo narečja ali na enostranske interpretacije sladkogorskih likov, ampak dokumentarno osnovo in spominsko gradivo, iz katerih izhaja, premišljeno nadgradi in ustvari svoj fiktivni svet, v katerem vešče raziskuje večpomenskost komičnih nians malega kraja.«
»Za mlade nagrajene novinarje so hipoteka, da nam ne zmanjkuje ljudi, ki jih je treba brati, poslušati in jim slediti. Konformizem se je zavlekel tudi v novinarstvo.«
»Merili kakovosti in profesionalnosti ta čas hitro izginjata iz javnega servisa RTV. Oddaj ne more voditi vsak, urednikovati ne zna kdor koli, tudi prispevkov ne zna pripraviti vsak.«
»STA brez donacijske kampanje ne bi obstala. Zato je ta nagrada dejansko nagrada enkratnemu projektu solidarnosti, povezanosti in vztrajanja pri obrambi profesionalnega novinarstva.«
»Igralec je v zadnjih dveh letih v matični hiši in/ali v soprodukciji z zavodom Maska in drugimi soproducenti z vlogami v uprizoritvah Gejm, Vročina, v lastnem avtorskem projektu Slaba družba ter tudi v uprizoritvah Hlapci in Pojedina pri Trimalhionu dokazal, da 'v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, ne nazadnje gledalcem.'«
»Ob predanem in natančnem gledališkem delu je ustvarjal tudi kot slikar in grafik, pripravil je vrsto samostojnih razstav ali bil vključen v skupinske razstave v galerijah v Sloveniji, Italiji in drugje.«
»Igralka je že na začetku svoje ustvarjalne poti v 'kultni uprizoritvi Spomenik G (EG Glej) v Jovanovićevi režiji zasnovala igralski kredo, prepoznaven, unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja.«
»Še posebej v današnjem času se mi zdi, da moramo zelo ceniti tiste posameznike, ki znajo iz hoje narediti ples, iz tona simfonijo, iz črte sliko. To so namreč tisti ljudje, ki naše vsakdanje, dostikrat zelo banalno življenje, plemenitijo oziroma iz tega verizma, da ne rečem grobosti, vendarle naredijo kolikor toliko smiselno življenje.«
»Z nenadkriljivo močjo obrazne in telesne izraznosti je oblikovala Mae kot neagresiven kontrapunkt Maggie. Igralkino oblikovanje vloge je z dramaturškega stališča vplivalo na razmerja ključnih sil drame in mariborski izvedbi dalo pomembne vsebinske poudarke. Senzibilno kreacijo, ta je znotraj konvencionalnega pristopa našla nove evokacije, s tem pa temeljito poudarila vlogo, je Mateja Pucko ustvarila še predstavi To noč sem jo videl.«
»Mislim, da je napočil čas, ko lahko na tej fronti slavimo zmago. Prišle smo tako daleč in – kar je še pomembneje – nikoli ne bomo šle nazaj. Občutek neskončnega horizonta me krepi.«