Ključna beseda literatura avtorja žirija

»divja mešanica političnega trilerja, epa, pustolovske zgodbe, satire in pravljice«

»Gre za literarizirano različico prihodnosti«

»divja mešanica političnega trilerja, epa, pustolovske zgodbe, satire in pravljice«

»Gre za literarizirano različico prihodnosti«

»Tistim, ki se v krizah borijo za svoje preživetje. Humanitarna organizacija je zgled sočutja in poguma, hkrati pa domačinom vrača dostojanstvo in upanje.«

»Sredi vojne, terorizma in popolnega uničenja je David Grossman glas razuma.«

»Sredi vojne, terorizma in popolnega uničenja je David Grossman glas razuma.«

»Sneg je distopija, presvetljena z upanjem v boljši svet.«

»Njihov upor proti skorumpirani oblasti, skrbno načrtovan in izpeljan brez nasilja, prinaša simbolično osvoboditev mesta.«

»To sporočilo o uporniškem duhu, ki se krepi le v skupnosti, daje romanu poseben etični in moralni naboj.«

»Ta medbesedilnost dodatno bogati pripoved, saj bralca povabi k prepoznavanju in premisleku o literarnih tradicijah.«

»Tako se prava zgodba dogaja drugje, v spominih oseb, ki jih drobci asociativnega toka misli naplavijo na površje (...)«

»Gorica je potovanje skozi čas, skozi vojne, skozi države, je zgodba o identiteti, pripadnosti, boju za medčloveško spravo, ki napram absurdnim političnim dejanjem skozi 20. stoletje do danes predstavlja resnično, otipljivo življenje«

»Je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre, spaja z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam«

»Nestabilnost demokratičnega ideala.«

»Ostra kritika demonizacije Drugega.«

»Lahkotno in hkrati ostro resnicoljubno piše o izstopajočih posebnostih posameznika, o nekonvencionalni družini, o izključujoči družbi...«

»S svojo pisavo je pretresla prevladujoči heteronormativni nazor v črnogorski literaturi, prežet z ruralnim simbolizmom in folklornimi miti, ter uveljavila novo pripovedno paradigmo s feminističnim pogledom in inovativno formo komunikacije literarnega teksta s kulturo, v kateri je nastal.«

»V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov.«

»Svet v njih se zdi nekam čudno zmaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti.«

»V zadnjem času je socialna občutljivost še kako pomembna za človečnost, premagovanje ekonomske neenakosti, demokratičnost in vključujočo družbo.«

»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«

»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«

»Velja za našo najbolj reprezentativno sodobno pravljičarko, za njena dela ni značilna le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj črpa iz več jezikov, literatur in kultur.«

»V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih, spisih in govorih se avtorica vrti okoli tem, kot so meje, izguba doma, tujstvo, o tem, kako postajaš tujec; govori o izgubi in iskanju novega jezika, s tem pa tudi vizije novega, humanega reda.«

»V središču je njen roman Angel pozabe (Engel des Vergessens, 2011), zgodba o slovenskokoroški družini.«

»Delo avtorice Maje Haderlap prepriča s poetično močjo, izrazito zgodovinsko zavestjo in pristnim pripovednim tonom.«

»Maja Haderlap je zelo cenjen glas v avstrijskem intelektualnem življenju.«

»Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega.«

»Spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj.«