»V Kosovelovo leto v naboru stotih dogodkov, ki smo jih doslej združili v Kosovelov rokovnik in program prihajajočega leta, uvrščamo tudi precej večjih dogodkov. Začenjamo 8. februarja, ko bo vrata odprla prenovljena Kosovelova domačija. V pomladnem času, predvsem v času med Srečkovim rojstnim dnem in datumom njegove smrti (med marcem in majem, op. a.) se pripravlja res veliko število različnih dogodkov, obeta se bujna pomlad.«
»Namen prenove je Kosovelovo domačijo urediti v privlačen muzej in večnamenski center z novimi dejavnostmi, kot so izobraževalni programi, kulturne prireditve, delavnice, gospodarske in turistične aktivnosti ter promocija lokalnih izdelkov. Po zaključku prenove so v okviru projekta načrtovane tudi številne aktivnosti, delavnice in dogodki, ki se bodo končali leta 2028.«
»Postavljene so bile zakonito in predstavljajo pomemben del naše kulturne identitete. Vztrajali bomo pri stališču, da so takšne označbe v Piranu ne le dovoljene, temveč tudi dragocene za ohranjanje zgodovinske in jezikovne dediščine območja.«
»Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in njegovi sodelavci z načrtovanim in sistematičnim delom na področju zbiranja in ohranjanja, raziskovanja in sodelovanja z različnimi ustanovami ter z raznovrstno promocijo slovenske pisne in druge kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem opravljajo izjemno dragoceno delo, ki nam je v navdih in spodbudo.«
»sta splošna in strokovna javnost Poljanski rokopis postopno spoznavali šele v zadnjih petnajstih letih – od leta 2011 – s pionirskimi raziskavami Ogrina in Andrejke Žejn ter z Ogrinovo objavo digitalnega faksimila.«
»To storil predvsem zato, ker si Velenje in Slovenija na izpostavljenih mestih zaslužita spomin na ljudi, ki nas združujejo in ne poveličevanja tistih, ki v premnogih srcih še vedno vzbujajo strah in bolečino.«
»Žalostno je, da morajo za osnovno demokratično higieno namesto državnih in lokalnih oblasti skrbeti posamezni pogumni državljani.«
»To sem storil predvsem zato, ker si Velenje in Slovenija na izpostavljenih mestih zaslužita spomin na ljudi, ki nas združujejo in ne poveličevanja tistih, ki v premnogih srcih še vedno vzbujajo strah in bolečino.«
»To, da nekomu pride na pamet, da gre zgodovinski dediščini, ki stoji sredi našega mesta, ki je konec koncev tudi del naše preteklosti, naše identitete, odstraniti glavo, je nekaj, kar si v življenju, vsaj jaz osebno, nisem znal niti predstavljati.«
»Smo namreč gledališče, ki z zelo malimi vlaganji vrača mestu in tudi državi zelo veliko in v teh 30 letih smo zrasli od morda lokalnega pojava do danes enega pomembnih ambasadorjev slovenske kulture tudi v tujini.«