Ključna beseda: evtanazija

»Glasovanje za ni samo glas za pomoč vsem tistim, ki trpijo in njihovim svojcem, ni samo glas za pravico vsakogar do svobode izbire ob koncu življenja, ampak gre tudi za glas za demokratično državo.«

»Življenje je nedotakljivo.«

»Če bi ustrezno uredili paliativno medicino in oskrbo, zdravstvo, socialo in dolgotrajno oskrbo, potem evtanazije ne potrebujemo.«

»Vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, je tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.«

»Vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.«

»Pomembno je, da najprej naredimo vse, kar je mogoče, da smo tistim, ki se poslavljajo od življenja, blizu in da ohranjamo njihovo dostojanstvo.«

»Kar je škof Štumpf zapisal, torej da gre za boj med življenjem in smrtjo, je dejstvo. Mislim, da se vsak škof s tem strinja.«

»To so nedostojne in zavajajoče izjave, ki še najbolj škodijo tistim bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organov.«

»Ne samo, da obstoječ predlog zakona nikjer ne omenja darovanja organov po evtanaziji, realno takih potreb v Sloveniji ni.«

»Javno pozivamo vse, da se darovanje organov po smrti in zdravljenje s transplantacijami ne zlorablja v politične ali druge interesne namene.«

»Lažne in zavajajoče izjave zapirajo možnosti za etične, poglobljene strokovne razprave, ki so nujne.«

»Podpiramo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja za osebe, ki so tako zelo bolne, v brezupnem položaju, v terminalni fazi, njihovo življenje se izteka, in ki se pri polni zavesti odločijo, da si želijo te pomoči.«

»Pravica do prostovoljnega končanja življenja je pravica vsakega človeka, da avtonomno odloča o svojem življenju, kar pomeni, da odloča tudi o tem, kako se spopada s trpljenjem in ohranjanjem dostojanstva tudi v zadnjem obdobju svojega življenja.«

»Ljudje se bojijo bolečine, medicina danes s kombinacijo zdravil lahko lajša bolečine. Problem je skrb, ali bodo zmogli, kdo bo za njih skrbel, tukaj nastopi paliativna oskrba. Ko človeku to damo, ne želi več smrti.«

»Pri tej pravici gre za ultimativno pravico do osebnega dostojanstva človeka. Gre za primere, ko so ljudje neozdravljivo bolni, ko so bolečine neizmerne, ko ni zdravil, da bi bolečine lajšali.«

»Radi bi uzakonili pravico za tiste, ki so v stiski, da bodo imeli možnost tudi takšnega končanja življenja. Njihova pravica do tega nikomur ne jemlje kakšne pravice, zato ne vidimo razloga, zakaj bi morali biti proti.«

»To se sliši grozljivo. Skrb za starše in stare starše je tista, ki naredi družbo humano, in 'zakon, ki zastruplja, to zagotovo ni'.«

»Evtanazija pomeni sodelovanje ali uboj bolnika in ne pritiče zdravniškemu poklicu, čeprav moramo spoštovati pacientovo voljo, če ne želi nadaljevati zdravljenja.«

»Noben zakon ni nad kodeksom zdravniške etike. Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko.«

»Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika.«

»Takšno svetovalko bi si vzel Adolf Hitler v tretjem rajhu. Nacisti so pomagali duševno prizadetim in nato starejšim v prehitro smrt.«

»Moj oče je bil slep in gluh in kot tak zaprt v svoje telo. Ni mogel početi vsega tistega, kar je sicer bil navajen početi in je dajalo smisel njegovemu življenju. To je občutil kot veliko muko, nadlogo in trpljenje, zato si je želel to življenje končati.«

»Tukaj so potrebe državljanov, ki jih je strah morebitnega trpljenja pred smrtjo in ki želijo, da jim država omogoči zmanjšanje tega trpljenja.«

»Nasprotniki tega zakona skušajo prestrašiti ljudi pred tem zakonom in napovedujejo, kaj vse strašnega se bo zgodilo, če bo ta zakon sprejet. To je ta tako imenovana teorija spolzkega družbenega klanca, po kateri se bodo ob uvedbi možnosti asistiranega samomora in evtanazije vsi družinski člani povampirili in začeli pritiskati na vse navidezno odvečne, bolne, onemogle, socialno podrejene skupine, da se izločijo iz življenja in zaprosijo za prostovoljno končanje življenja.«

»To je uboj, z nekimi razlogi, v nekih okoliščinah, ampak vendarle to je uboj.«

»Ne želim biti v plenicah, ne želim biti v bolečinah, ne želim biti v neki hladni sobi in umirati. Torej, če se bom odločila za tako smrt oziroma pomoč, bi želela, da mi družba to omogoči na varen način.«

»Ta zakon potrebujemo zato, da ima vsakdo možnost, govorim o možnosti, da svoje življenje konča mirno in dostojanstveno, in to na podlagi svoje lastne odločitve in svoje lastne volje. Moje življenje, moja pravica.«

»V skladu s temeljnimi demokratičnimi načeli je prav, da vprašamo ljudi, kaj menijo o tem, ali naj sprejmemo zakon, ki bo omogočal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.«

»Saj ljudi po nepotrebnem spravlja v neko stresno situacijo. Medicina zmore lajšati bolečine in pomagati, ne da ljudi ubijamo.«

»Res je, to je uboj, to je uboj, z nekimi razlogi, v nekih okoliščinah, ampak vendarle to je uboj.«