Ključna beseda: dokumentarec

»Tam je bil neki čudni miks patoloških osebkov.«

»Da ti ljudje take povedo takšne zgodbe, ti morajo zaupati. Pokazal sem jim svoje prejšnje filme in vsi trije so mi pustili, da sem jim zlezel pod kožo. Oni pa so zlezli pod kožo meni.«

»Pa ne samo zaradi Kajuhove tragične življenjske usode. Ob vsaki pesmi in vsakem človeku, ki je govorili o njem ali recitiral njegove pesmi, je imel kdo od nas solzo v očesu. Najbolj pa sem zadovoljen, da sem pridobil zaupanje hčerk Brine in Silve. Tako blizu Kajuhu nismo bili še nikoli.«

»Javnost si zasluži izvedeti, kaj se je dogajalo v Sarajevu.«

»Cene takšnih 'izletov' so bile velikanske.«

»Mislim, da se bodo oblasti upirale globlji preiskavi.«

»Sam več pričakujem od raziskovalnih novinarjev, od brezkompromisnih in pogumnih novinarjev.«

»Majhna pevska skrivnost: po vodki nimaš zadaha.«

»Ne zanima ga tiho dostojanstvo, pač pa pritlehnost spregledanih ljudi z družbene margine.«

»Zgodba nima nobenih zastranitev ali stranskih pripovednih lokov, ki bi nam dovolili umakniti pogled od osrednjih likov.«

»Ultimativna Seidlova šala je v tem, da bo svoje samote dejansko odrešen, a na način, ki bi si ga najmanj želel.«

»Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.«

»Globoko osebna zgodba, čeprav sam režiser v njej ne spregovori, jo pa zato podpiše, je nastala iz ambivalentnih občutkov in spominov, ki jih je vanj in njegove sotrpine zarezala izkušnja služenja vojaškega roka v JLA, na otoku Vis, leta 1987. Obiskal je osem prijateljev iz nekdanjih republik skupne države in z njimi pred kamero sedel k (terapevtskemu) pogovoru.«

»Zgodba filma (...), kot jo je povedal Jurij Gruden, predvsem veliko pove o njem samem: je polna ljubezni, humorja in zavedanja o kompleksnosti življenja.«

»Film je pomembno pričevanje iz prezrte in pozabljene zgodovine.«

»Pravzaprav nisem bila izključena. Povabili so me k sodelovanju. Sklenila sem, da nočem.«

»Sem v stiku. No, z nekaterimi bolj kot z drugimi, ampak tako je bilo že od začetka.«

»Ali je bila Polna hiša? Je bila slava? Je bila moda? So bile skodelice za kavo, cigarete in sončna očala? Ali pa je nostalgija? Kaj je na dvojčicah, zaradi česar sta tako skrivnostni? Kaj je tisto, kar nas pritegne? Kaj je z njima? Ste Mary-Kate ali Ashley?«

»Po nekaj letih dela na dokumentarnem področju, praksi, kjer preučiš namen vsega, sem začela razmišljati o svoji in vsej naši naklonjenosti do njiju in začela ponovno pregledovati gradivo ter se poglabljati v študij in skrivnost veliko bolj, kot sem si lahko predstavljala.«

»Želela sem ustvariti okvir, skozi katerega bi lahko ponovno ocenili občutke, ki jih njuni filmi izzovejo. Filmi dvojčic so na spletu precej nedostopni, a se mi zdi prav, da bi se filme vnovič vrnilo javnosti prav v času, ko je njuno občinstvo večinoma odraslo.«

»Velike zgodbe so na prvo žogo, lažje jih je delati, ampak to je tudi manjši izziv.«

»Rudarstvo uteleša izkoriščanje. Problem je, da večina to razume na primeru rudarstva, ne razume pa, da to izkoriščanje obstaja praktično v vseh dejavnostih.«

»Vsaj v teoriji bi morali vladati mi, ki delamo.«

»Če dela ne razumemo tako ozko kot nekdanji minister Počivalšek – 'Kdor ne dela, naj ne je' ... potem večina od nas dela.«

»V filmu ljudje čutijo, da so skupnost, solidarnost, prostovoljstvo pomembnejše vrednote od individualizma, novega avtomobila ipd.«

»Knapi kot knapi smo se srečali večkrat v kaki gostilni ... Kaj pa, če bi se rudnik jutri spet odprl? smo si rekli.«

»Danes v razvitem delu sveta ni več toliko ljudi pod zemljo.«

»Ta film je izpoved, pesem, trenutek, žalostinka, hvalnica, blagohotnost, naklonjenost in tudi najbolj stvarna okrutnost. Vse z namenom, da nas nagovori in se zareže v najgloblji kotiček človeške duše. V sami srčiki iste točke, kjer nas najbolj boli, očitno lahko tudi najbolj ljubimo.«

»Kaj pomeni neodvisni film v majhni in kaj v veliki filmski industriji?«

»Tu gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče v prevladujoči kinematografiji, ampak oblikuje svojo posebno nišo.«