»Danes smo tukaj, da počastimo spomin na prekmurske žrtve holokavsta. V tem spominu je tudi naša globoka zaveza, da nikoli in nikjer ne dopustimo zdrsa, ki iz človeka potegne tisto najslabše.«
»Ta postopek bi trajal mesece ali leta, v tem času pa seveda ne bi obdržali službe. Ne morejo dobiti niti dovoljenja, da bi zakonito potovali na konzulat zunaj naše države.«
»Begunci v Sloveniji že dalj časa ugotavljajo, da so obravnavani kot številke in kot varnostno vprašanje, ne obravnavajo jih kot ljudi, ki so prišli po zaščito in imajo za to utemeljene razloge, ki jim je treba prisluhniti.«
»Groza nas je Hrvaške, tam smo doživeli mučenje, ponižanje, tepež, na nas so spustili policijske pse in streljali. Pošiljajo nas nazaj v državo, kjer smo bili zanje živali, in ne ljudje. V Sloveniji se počutimo varno, mnogi že hodimo v službo, vsi se učimo jezika, otroci hodijo v šolo, tukaj imamo prijatelje.«
»Zagotovila za ljudi, ki so tukaj, in za tiste, ki jim še grozi deportacija, pa nismo dobili. Upamo, da se bo v prihodnjih dneh našla politična volja, da pride tudi do tega.«
»Govorimo o družinah, govorimo o otrocih, ki tukaj že hodijo v šolo, govorimo o ljudeh, ki tukaj že delajo, govorimo o ljudeh, ki prihajajo iz Rusije, o ljudeh, ki so pribežali iz Ukrajine, pa nimajo ukrajinskega državljanstva.«
»V ponedeljek je iz ZDA v Havano priletelo letalo z nezakonitimi priseljenci. Šlo je za prvi deportacijski polet po decembru 2020, na njem pa je bilo 123 ljudi.«
»Kako je to sploh mogoče? Mar nismo že dovolj pretrpeli? Zakaj ne moremo najti varnosti v Sloveniji za ljudi, ki so jim bile kršene najosnovnejše pravice, ki so bili poškodovani in trpinčeni. Ministrstvo nas hoče vrniti v ta pekel. Vrniti hoče celo družine z majhnimi otroki, bolne in poškodovane. Vsi vemo, da na Hrvaškem ni pravičnega azilnega postopka. Kaj lahko sploh storimo, če nas vrnejo? Deportacija na Hrvaško je za nas kot smrtna obsodba.«
»Ni sprejemljivo, da pravijo, da je zdaj na Hrvaškem vse drugače, ker so vstopili v schengensko območje. Iz lastnih izkušenj vemo, da ravnajo še vedno enako, Hrvaška nima funkcionalnega azilnega sistema. Hrvaška policija je do beguncev nasilna.«
»Žepnina, ki jo prejemamo za stroške, znaša le osemnajst evrov. Simbolična vsota, ki z leti ostaja nespremenjena. Zagotovo se zavedate, da to ni dovolj za dostojanstveno življenje v vaši državi. S temi osemnajsti evri ne moremo kupiti niti najosnovnejših potrebščin, vsota ni bila določena z upoštevanjem kakršnih koli realnih cen, niti se ne spreminja z inflacijo.«
»Na noben način nas ne bodo odvrnile ali osramotile nekatere kritike, ki so bile naslovljene na shemo, nekatere tudi z rahlo nepričakovanih strani. Nadaljevali bomo in to opravili.«
»Đoković ni postavil pravil. Imel je vizum za vstop v Avstralijo, zdravniško izjemo pa sta mu potrdila dva pooblaščena, neodvisna in usposobljena odbora. Glede na to je povsem upravičeno verjel, da je s tem stvar urejena. Kje se je torej zalomilo? Prav gotovo ne, ko je zapustil Evropo, saj je imel vse potrebne papirje in dovoljenje za vkrcanje na letalo. Zgodilo se je na naši meji.«