Ključna beseda: deportacija

»Tragični 26. april 1944, ko so večino judovske skupnosti dobesedno izbrisali iz zemljevida našega mesta in celotne regije, zaznamujemo s spoštovanjem do dediščine, ki so nam jo zapustili in kot opomin na grozote človeštva, ki se ne bi smele ponoviti nikoli več.«

»Prav je, da se spominjamo in da si skozi razstavo, prikazane slike in pripovedi prikličemo v spomin njihove obraze in imena.«

»Danes smo tukaj, da počastimo spomin na prekmurske žrtve holokavsta. V tem spominu je tudi naša globoka zaveza, da nikoli in nikjer ne dopustimo zdrsa, ki iz človeka potegne tisto najslabše.«

»To je nevzdržna situacija, posebej danes, ko ima Slovenija množično potrebo po tujih delavcih.«

»Ta postopek bi trajal mesece ali leta, v tem času pa seveda ne bi obdržali službe. Ne morejo dobiti niti dovoljenja, da bi zakonito potovali na konzulat zunaj naše države.«

»Ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti.«

»Nismo tukaj, da bi izvajali kazniva dejanja. Mi želimo le delati in prosimo za podporo, da lahko to zakonito počnemo še naprej.«

»Begunci v Sloveniji že dalj časa ugotavljajo, da so obravnavani kot številke in kot varnostno vprašanje, ne obravnavajo jih kot ljudi, ki so prišli po zaščito in imajo za to utemeljene razloge, ki jim je treba prisluhniti.«

»Groza nas je Hrvaške, tam smo doživeli mučenje, ponižanje, tepež, na nas so spustili policijske pse in streljali. Pošiljajo nas nazaj v državo, kjer smo bili zanje živali, in ne ljudje. V Sloveniji se počutimo varno, mnogi že hodimo v službo, vsi se učimo jezika, otroci hodijo v šolo, tukaj imamo prijatelje.«

»Žogica je na strani države, na strani pravne države.«

»Da jih na Hrvaškem čaka vrnitev v izvorne države.«

»Zagotovila za ljudi, ki so tukaj, in za tiste, ki jim še grozi deportacija, pa nismo dobili. Upamo, da se bo v prihodnjih dneh našla politična volja, da pride tudi do tega.«

»Govorimo o družinah, govorimo o otrocih, ki tukaj že hodijo v šolo, govorimo o ljudeh, ki tukaj že delajo, govorimo o ljudeh, ki prihajajo iz Rusije, o ljudeh, ki so pribežali iz Ukrajine, pa nimajo ukrajinskega državljanstva.«

»Vemo, da prosilci za azil na Hrvaškem ne bodo deležni obravnave. Gre namreč za ljudi, ki so iz Hrvaške pribežali v Slovenijo ravno zato, ker so bili tam priča izredno slabemu ravnanju in trpinčenju.«

»Podali smo več pozivov na vlado in na ministrstvo za notranje zadeve ... Ves teden smo poskušali položaj razrešiti, a se na notranjem ministrstvu niso zganili.«

»Govorimo o ljudeh, ki so v Sloveniji že pol leta in so se v družbo že vključili.«

»Potrebujemo veliko tuje delovne sile, ljudje, ki so že tu, ki že delajo, se že učijo slovenščine, pa te možnosti nimajo.«

»Imamo tudi primer nosečnice in drugih ranljivih skupin. Danes se je bilo treba postaviti proti temu, sicer to čaka tudi druge.«

»Verjamemo, da želja, da se to razreši, obstaja tudi v vladi, da se prekinejo prakse, ki mečejo senco na slovensko azilno politiko že zelo dolgo.«

»V ponedeljek je iz ZDA v Havano priletelo letalo z nezakonitimi priseljenci. Šlo je za prvi deportacijski polet po decembru 2020, na njem pa je bilo 123 ljudi.«

»Namesto da bi nas deportirali takoj, nas pustijo upati več mesecev. Ravno ko se sprostimo, da smo končno na varnem, nam vročijo odločbe za deportacijo.«

»Kako je to sploh mogoče? Mar nismo že dovolj pretrpeli? Zakaj ne moremo najti varnosti v Sloveniji za ljudi, ki so jim bile kršene najosnovnejše pravice, ki so bili poškodovani in trpinčeni. Ministrstvo nas hoče vrniti v ta pekel. Vrniti hoče celo družine z majhnimi otroki, bolne in poškodovane. Vsi vemo, da na Hrvaškem ni pravičnega azilnega postopka. Kaj lahko sploh storimo, če nas vrnejo? Deportacija na Hrvaško je za nas kot smrtna obsodba.«

»Ni sprejemljivo, da pravijo, da je zdaj na Hrvaškem vse drugače, ker so vstopili v schengensko območje. Iz lastnih izkušenj vemo, da ravnajo še vedno enako, Hrvaška nima funkcionalnega azilnega sistema. Hrvaška policija je do beguncev nasilna.«

»Žepnina, ki jo prejemamo za stroške, znaša le osemnajst evrov. Simbolična vsota, ki z leti ostaja nespremenjena. Zagotovo se zavedate, da to ni dovolj za dostojanstveno življenje v vaši državi. S temi osemnajsti evri ne moremo kupiti niti najosnovnejših potrebščin, vsota ni bila določena z upoštevanjem kakršnih koli realnih cen, niti se ne spreminja z inflacijo.«

»Preklicana je bila še zadnja vozovnica. Nihče ne gre v Ruando.«

»Raje umre.«

»Na noben način nas ne bodo odvrnile ali osramotile nekatere kritike, ki so bile naslovljene na shemo, nekatere tudi z rahlo nepričakovanih strani. Nadaljevali bomo in to opravili.«

»Načrt za 'grozljivega'.«

»Obstaja materialni javni interes, da lahko notranja ministrica (Priti Patel) izvaja odločitve o priseljevanju.«

»Tveganja za deportirane prosilce za azil v Ruandi so majhna in na ravni špekulacij.«