»Nekako grenek občutek je ob tem prvem maju. Pričakovanja so seveda vsakič večja, kot je realnost. Tega smo že navajeni. Ampak vendarle, premik v smeri, da bi bil kapital, premoženje oziroma zaslužki razdeljeni bolj enakopravno, se zdi, da se ne dogaja.«
»Kapitalizem je v polnem pogonu, izkoriščanje delavk in delavcev je v polnem pogonu, iščejo se tudi novi modeli izkoriščanja. Daleč od tega, da bi bil boj za delavske pravice mrtev, ampak je pomemben in potreben včeraj, danes in jutri.«
»Trenutno poteka cela vrsta pogajanj, povezanih z delavskimi pravicami: od zakona o minimalni plači do uredbe o povračilih stroškov, pa tudi o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bodo morda prinesle obvezno božičnico.«
»Če k temu dodamo še vedno višje cene osnovnih življenjskih potrebščin in nove oblike opravljanja dela, ki temeljijo na prekarnosti, lahko samo ugotovimo, da delavci, upokojenci in mladi vedno večji del svojega mesečnega dohodka namenjajo osnovnemu preživetju, s tem pa jim ostane manj ali sploh nič dohodka, ki bi jim omogočal resnično dostojno življenje.«
»Ljudje se bojijo uveljavljati svoje pravice, bodisi iz razloga strahu pred izgubo zaposlitve bodisi je to rezultat nezaupanja v državne institucije, kot je inšpektorat za delo.«
»Ključni razlog za to Kordiš vidi v tem, da je priznavanje poklicnih bolezni 'odvisno od delodajalcev in kapitalistov, tem pa pogosto ni v interesu delavcem priznati poklicne bolezni, kaj šele, da bi jim priznali nadomestila, na primer za delo v epidemiji'.«
»Ko bo to sprejeto, bo velika skupina ljudi, ki so v tem trenutku v izrazito krivičnem položaju, dobila možnost, da se jim prizna poklicna invalidska pokojnina. S tem bomo na leto pomagali najmanj 600 ljudem.«
»Spoštovanje in upoštevanje mednarodno priznanih človekovih pravic z etičnim obravnavanjem njihove delovne sile.«
»Sindikati so zahtevni, trdni pogajalci, a hkrati korektni. Tako je tudi prav in jih kot minister dojemam za kredibilne in potrebne partnerje za pripravo ukrepov, ki bodo pomagali vsem.«
»Med odmorom za kosilo sem nesrečno padla in na urgenci dobila mavec na roki. Ker je bila nedelja, dan, ko lahko največ zaslužiš, mi ni preostalo drugega, kot da grem s polomljeno roko nazaj na delovno mesto še za osem ur, do 23.00. Bolniške nisem vzela, če sem hotela nahraniti otroka.«