»Berlin je tako poln, da smo morali tukaj narediti začasna prebivališča, da imajo ljudje sploh prostor, kjer lahko ostanejo. Kar tukaj počnemo, je to, da preprečujemo, da niso brezdomci. Če ne bi imeli tega, jih v Berlinu sploh ne bi mogli več nastaniti.«
»Treba je povedati, da so mestne nastanitve popolnoma polne in da je postalo težko in traja več mesecev, da najdemo stavbe, najamemo območja ali jih pripravimo, da bi ljudi lahko primerno nastanili. Zato smo tukaj v teh izrednih razmerah.«
»Nekatera naselja, zamišljena kot tista prva res kratkoročna rešitev, še vedno stojijo; razstava govori o njih, njihovih otrocih, zdaj tudi že vnukih, ki se ne morejo vrniti na svoje domove in ostajajo ujeti v tem vmesnem, začasnem, a v resnici dokončnem prostoru.«
»Tudi med bolečino in trpljenjem, ko prejmemo balzam ljubezni, najdemo pogum, potreben za nadaljevanje: najdemo moč, da verjamemo, da še ni vse izgubljeno in da je drugačna prihodnost mogoča.«
»Vključiti se v delo pomeni živeti v skupnosti, nadgrajevati svoje znanje in da zbiraš sredstva za svojo pokojnino.«
»Zgorelo je okoli 2000 začasnih bivališč, kar pomeni, da je brez strehe nad glavo ostalo 12.000 ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti Mjanmar.«