»Zavedamo se, da bo to imelo vpliv na naše misije, toda če analiziramo celotno sliko in upoštevamo tveganje, sta prioriteti zdravje in varnost naših delavcev. Ni ekipe, ki bi sicer bila bolje pripravljena na zahtevne naloge.«
»Nekaj, s čimer lahko delamo, vendarle imamo, in to je material na sami lokaciji, torej pesek (regulit). Na neki način bi to lahko bil verjetno najbolj trajnostno naravnan projekt do zdaj.«
»Arhitekti in oblikovalci pa poskušamo ubrati srednjo pot. Oblikovati poskušamo nekaj z vizijo, poiskati rešitev, ki morda ne bo rešila vsega, bo pa osnovana na znanosti in tehnologiji. Ravno zato poskušamo biti pri svojem delu kolikor se le da realistični.«
»Da smo jih lahko posneli, smo morali poznati točen položaj obeh, drobne Ultime in Novih obzorij, trenutek za trenutkom, ko sta se obleteli pri hitrosti 51.000 kilometrov na uro, in to v mraku Kuiperjevega pasu, več kot milijardo kilometrov za Plutonom. Izvedba opazovanj je bila veliko zahtevnejša od vsega, kar smo storili leta 2015 pri Plutonu.«
»Na podlagi omejenega nabora prvih fotografij smo si skonstruirali neko podobo Ultime Thule, toda novi podatki so jo precej pregnetli. Bliže resnici smo, če rečemo, da je Ultima Thule kot palačinka. A za nas je še pomembnejše, da ti posnetki sprožajo valove po znanstveni skupnosti. Še nikoli nismo videli česa takšnega ‒ kako je lahko sploh nastalo?«
»Nova fotografija počasi razkriva razliko v geološkem značaju obeh kep, a obenem odpira nova vprašanja. Upamo, da bodo tančice skrivnosti razgrnjene skozi sledeči mesec, ko bomo dobili še bolj natančne in tudi barvne posnetke.«