»Zaradi zelenih praks, ki jih uvajamo na vseh področjih, in digitalizacije postajamo zeleno, trajnostno mobilno in pametno mesto, kar prinaša bolj kakovostno življenje in ohranjanje okolja.«
»Z vsemi svojimi spremljevalnimi dejavnostmi, z odpiranjem novih in novih vsakoletnih zadanih tem in likovnih problemov predstavlja ne samo veličastno manifestacijo likovne umetnosti nasploh, ampak postavlja tudi vprašanja, išče odgovore in predvsem širi vedenje o pomembnosti tako žlahtne kulturne in umetniške panoge, kot je likovnost na začetku 21. stoletja.«
»Njena strateška pozicija je zanimiva z vidika samooskrbe, prav tako je bila zakladnica zgodovinskih mejnikov, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, hkrati pa predstavlja trajnostni vir zelene energije, ki je dostopen v središču urbanega okolja.«
»Storilci so zaklenjena kolesa tudi odtrgali s prtljažnikov in preščipnili verige. Precej je tudi tatvin nezaklenjenih koles.«
»Za zdaj je ta ponovna združitev enkratno dejanje, potem bomo pa videli, koliko bo energije in volje za naprej. Mislim pa, da voljo imamo.«
»Gre za imena, ki morda splošni javnosti niso znana, so pa zelo velika v stroki in upam, da bodo naši igralci tako prišli do večje uveljavitve in prepoznavnosti, da se jim bo odprl širši prostor za ustvarjanje in pot do večjih projektov.«
»Z vzpostavitvijo manjšega parka ob Prešernovem gaju, kjer je tudi zadnje počivališče obeh pesnikov, želimo počastiti državno Prešernovo in nacionalno Jenkovo himno ter seveda njuna avtorja.«
»Urediti nameravamo spominsko obeležje, ki bo omogočalo vsakoletno ceremonialno počastitev državne himne na najvišji državniški ravni, hkrati pa bo prostor služil tudi za redno počastitev himne Slovenske vojske.«
»Vsi skupaj se zavzemamo za najboljšo mogočo rešitev za čim večje število ljudi. Regijska bolnišnica v Kranju bi omogočila prav to – bližino dostopa do zdravstvenih storitev največjemu deležu prebivalcev v regiji.«
»Podpiramo njihovo nadaljnje delovanje in razvoj. Najpomembnejše je, da na Gorenjskem čim prej pridobimo nove zmogljivosti.«
»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«