Citati avtorja Stanislav Zore

»Ta epidemija razčlovečenosti je hujša in daljnosežnejša kot virusna.«

»Božič ni vse to, za kar bomo morda zdaj nekoliko v določeni meri prikrajšani – torej, ta zunanjost, ki nas razveseljuje, navdušuje.«

»Božič je nekaj v globini, božič je rojstvo Božjega sina na ta svet, to bomo pa letos doživljali enako zares kot katero koli drugo leto.«

»Čudovito bi bilo, če bi vsi naši politiki postali politiki v osnovnem pomenu besede.«

»Kdor dandanes javno laže, laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico, ga smešijo in preganjajo in nazadnje uničijo – za narodov blagor.«

»Številni ne boste mogli obiskati grobov svojih prijateljev in sorodnikov, to je težka preizkušnja.«

»Verniki naj obiščejo grobove pokojnih na način, da ne bo prihajalo do nepotrebnega druženja in možnosti širjenja okužb.«

»Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred 75 leti, živeli mi?«

»Godrnjanje je nalezljivo, zato pred njim vedno znova svari papež Frančišek, ki je povedal, da je 'godrnjanje naš vsakdanji kruh na osebni, družinski, župnijski, škofijski in družbeni ravni ..., namesto da bi se pogovarjali ali poskušali rešiti konfliktno situacijo, raje godrnjamo'. Najbrž nam posameznih primerov ni treba navajati, ker jih poznamo več kot dovolj tako v osebnem kot tudi družbenem in političnem življenju.«

»Vem, da je to boleče, a to bolečino hočemo sprejeti, da bomo druge in sebe varovali.«

»Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja – smrt?«

»V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah.«

»Vprašajmo se, kaj nam Jezus govori po teh časih in po tej epidemiji.«

»A Bog ne daj, da bi se odpovedali temu, da gremo na pot. Ne mislim na pot, po kateri nas naše noge prinesejo od enega kraja do drugega. Gre za pot duha, gre za pot srca.«

»Če so zaprte naše cerkve, da v njih ne moremo sodelovati pri mašah in obredih velikega tedna, to nikakor ne pomeni, da se moramo ločiti od našega krščanskega občestva, da se moramo ločiti od bratov in sester.«

»Če dobro prisluhnemo, bomo slišali, kako nas Jezus vabi, naj v tem času gradimo živo Cerkev, v kateri je on sam navzoč, kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, je po njegovi obljubi on sam sredi med njimi.«

»Nikakor ne bomo praznike preživeli na kavču, kakor rad pove papež Frančišek. Nikakor ne.«

»V najtežjih časih so dozoreli najplemenitejši ljudje. Naj to velja tudi za nas. Naj ta preizkušnja prečisti v nas vse negativno, vse grešno, da bomo skozi te tedne in mesece postali boljši ljudje, da bomo prišli ven.«

»Ne smemo pa širiti izolacije srca, nikogar ne smemo izključiti, metati ven, iskati krivcev, temveč spoznati, da smo bratje in sestre.«

»Ta virus okuži vsakega, ki pride z njim v stik – zato briše razlike med nami in nas napravlja za brate in sestre.«

»Prešernov genij je pripravil besede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu, pa tudi svobodi in bratstvu med vsemi narodi.«

»Ves adventni čas smo ga pričakovali in poslušali povabila, naj bedimo, naj bomo pozorni, naj pripravljamo pot Njemu, ki prihaja.«

»Bedeti pomeni čakati in čuvati. To sta glagola božiča, ker sta glagola srečanja, vsakega srečanja med ljudmi, pa tudi srečanja med Bogom in njegovim ljudstvom.«

»Čakati je za ljudi našega časa zahteven proces. Nismo več navajeni, da setvi ne sledi neposredno žetev, ampak je treba čakati, da setev vzkali, zraste in dozori, preden jo lahko požanjejo in spravijo v žitnice.«

»In vedno kmet, ki stalno razmišlja, kako bi njegovo posestvo napredovalo.«

»Upanje človek potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo, bolni zdravilo.«

»Cerkev je zavezana ničelni toleranci do spolnih zlorab.«

»Mislim pa, da je neupravičen glede na današnje ravnanje škofov oz. Cerkve v Sloveniji.«

»Kar pa me danes nekoliko skrbi, je posploševanje zlorab znotraj Cerkve, o katerem poslušamo ali beremo skoraj neprestano.«

»Težko in krivično bi bilo obsoditi duhovnika, ki ni bil deležen poštenega sojenja in ki ni bil dokazano spoznan za krivega.«