»V zvenu črno-belih tipk Primoža Hladnika in v roki in glasu Borisa Benka bomo poslej videli sence in vedeli skrivnosti, ki smo jih doslej le slišali in slutili ...«

»Mislim, da smo in da sta kriva tega, da obstajata. In s tem, kar pride zraven tega, je občutljivost, empatija, nekaj, kar potem človeka razdira, ko gleda, kaj se dogaja okrog njega.«

»Pridružite se proslavi ob turbulentni splavitvi novega sveta. Nazdravili bomo potencialu in se spomnili nevarnosti tega izjemnega trenutka. Slednji je hkrati inspirativen in strašljiv, ker nam nazorno kaže, da je v resnici čisto vse mogoče.«

»V zraku, ki ga dihamo, sta novoodkriti svežina in globina, zvezde pa sijejo z močnejšim leskom. Celo stari komadi zvenijo drugače—novi pomeni vznikajo med vrsticami besedil, glasba pa brenka po drugih emocionalnih strunah.«

»Vedel sem, da nikoli ne bom Nekdo.«

»Nekdo bo pravi zmagovalec zato, ker bo skupnost potegnil skupaj, ne zato, ker bo porazil nasprotno stran.«

»Fascinantnost poigravanja dua Silence z razsežnostmi dvomov, strahov, obsesij in fantazem nezavednega je mogoča ravno zato, ker sta prej – in pri tem jima odločilno pomaga prav igra Katarine Stegnar – do potankosti razgradila razmerja prvega.«

»In ker ima ta, kot vsaka prava zgodba, vedno opraviti (tudi) z nezavednim, bo to tudi svojevrsten sprehod skozi njun underground.«

»Cerkev bi morala biti med ljudmi. In ne dva in pol tisoč kilometrov stran, nekje, virtualno posredovati med nekom, ki hoče živeti, in nekom, ki te hoče uničiti.«