»ob tem malo bolj nervozen«

»Uživam privilegij tega, da lahko na neki način tudi trpim zraven, ker brez težkih stvari ni lepih stvari in jih še bolj potem cenimo.«

»To je bil neprekinjen čas z njim. Bolj kot kar koli drugega je hotel slikati, in to je tudi počel. Poziranje je bilo način, da sem z njim, da se poveževa, da zgradiva odnos.«

»Srečna zvezda visi nad menoj. Tisoči bi si jo zaslužili bolj kot jaz; pogosto ne morem razumeti, zakaj sem bil izmed mnogih jaz izbran. Toda če bi ta zvezda kdaj zašla, pa čeprav ta trenutek, bodi tako – še vedno lahko rečem, da je sijala in da sem dobil velik delež.«

»Po mojem občutku so primeri bolj zapleteni, mislim, da bo še bolj napeto in še bolj zanimivo. V bistvu sva si z Vrenkom blizu, sva si podobna. On ima rad mene in meni je vedno bolj všeč on, tako da sva se spoprijateljila.«

»Nekako grenek občutek je ob tem prvem maju. Pričakovanja so seveda vsakič večja, kot je realnost. Tega smo že navajeni. Ampak vendarle, premik v smeri, da bi bil kapital, premoženje oziroma zaslužki razdeljeni bolj enakopravno, se zdi, da se ne dogaja.«

»Žal pred izstrelitvijo nismo odštevali, kar naenkrat je bila raketa v zraku. Ko je poletela v vesolje, sem se še bolj zavedela, da nismo tako zelo oddaljeni od vesolja, in začutila krhkost življenja in Zemlje.«

»Vedno bolj sprejemamo le občutke, ki nam ustrezajo, zato ker smo jih bolj vajeni.«

»Med dvestotimi osebami, stisnjenimi v kabino letala, je človek zares bolj osamljen kot kjerkoli drugje. In misli si, da bi bila ta pasivna osamljenost morda priložnost za življenjski obračun, za razmislek o smislu stvari, ki ustvarjajo to njegovo življenje. Nekaj hipov poskuša, se malo sili, a ne vztraja predolgo ob nepovezanem notranjem monologu …«