»Ko sem si leto pred našo premiero, kar je bilo tudi leto dni, preden sem prevzel vodenje ansambla, ogledal izvirno postavitev v Veroni, sem si rekel, da te predstave ne smemo dati na repertoar; iz preprostega razloga, ker občinstvo ne bo želelo videti česa drugega. In nisem se zmotil.«
»Balet Faust, katerega zgodba je 'skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti.'«
»Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost.«
»Najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba.«
»Na veliki mariborski oder se v popolnoma novi preobleki aprila 2024 vrača priljubljeni balet Grk Zorba Mikisa Theodorakisa. Z osveženo koreografsko postavitvijo Lorce Massina si obetamo repertoarno pridobitev za baletne plesalce novih generacij, ki bodo prav gotovo navdušili s svežim elanom plesne virtuoznosti in ekspresivnosti.«
»Oder tako po Clugovih besedah postane na neki način voajersko 'kukalo', skozi katero se razgrne medsebojna privlačnost protagonistov, njihovo deljenje intime ter posledično načeto ali izginjajoče poželenje po drugem.«
»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«
»Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes.«
»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«
»Največji izziv je Clugu predstavljalo 'najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba.'«
»Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tankočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike.«
»Vsi trije projekti so izjemno dinamični in omogočajo plesalcu, da res dosega virtuozne trenutke, ob tem pa tudi uživa. Torej ne samo, da je podrejen disciplini, ki jo zahteva vsak izmed koreografov, ampak se na koncu tudi sam igra s tem.«
»To so stvari, o katerih si nihče ne bi upal razmišljati pred 30 leti. Se zavedamo odgovornosti ki jo imamo za naprej, se pa tudi zavedamo zapuščine, ki smo jo prejeli in negovali in nadaljevali, kakor smo znali in čutili. Morda največji izziv je ohraniti to nevidno nit med gledalci in umetniki in si zaupati še naprej.«