Zdaj govori politolog

»Časa zmanjkuje tudi nam, državljanom.«

»Politiki, tako v koaliciji kot opoziciji, se obnašajo, kot da imajo neverjetno veliko časa.«

»Gotovo bi se del volilnega telesa v tem primeru vprašal in vnovič premislil o svoji volilni izbiri.«

»Gospod Golob je še vedno politično živ.«

»Težava Socialnih demokratov je politično strukturne narave.«

»Zmago krvavo potrebuje. To je zanj v resnici igra na vse ali nič.«

»Tudi Urška Klakočar Zupančič ne želi na listo, prav tako ne Marta Kos.«

»Medtem pa se je Plenkovićev HDZ vrnil k naštevanju svojih dosežkov v preteklih dveh mandatih in nekoliko umiril retoriko.«

»Zdaj je vsem jasno, da se je na levi sredini ta balon Gibanja Svoboda izpraznil, ljudje v to ne verjamejo več oziroma to prenašajo do naslednjih volitev in mogoče nove levosredinske stranke. In če zdaj ne dobijo teh glasov, bo to postalo preočitno.«

»Na evropskih volitvah se lahko zgodi glasovanje proti, mislim, da bo to celo dvojno.«

»Doslej je veljalo, da so evropske volitve priložnost, da bodisi nagradiš nekega politika bodisi se ga znebiš.«

»Po njegovem bo presenečenje, če Svoboda dobi tri mandate, bolj realno je pričakovati dva.«

»Levica bo zato verjetno imela težko delo, da dobi vsaj en mandat.«

»Trije mandati niso nerealni za SDS, kaj več ali kaj manj bi bilo presenečenje.«

»Izziv je ne iti v politično pozabo, torej ostati v medijih, v novicah, in mislim, da jima to bolj ali manj uspeva.«

»Na listo so dali pričakovana imena, nekaj težkokategornikov, pokrili so tudi vse te različne struje znotraj stranke z izjemo najbolj sredinske.«

»Po eni strani bo to lahko glasovanje proti politični eliti na splošno, pa tudi glasovanje proti trenutni relativno neopravilni, neučinkoviti vladi oziroma vladni koaliciji.«

»Mislim, da je treba pogledati koalicijsko pogodbo, v njej ni zapisano, da morajo koalicijski partnerji predsednika stranke imenovati za ministra.«

»V katero smer bi se lahko avtoritarni sistem v Turčiji razvijal v prihodnjih letih.«

»Ne vemo še, ali se bo vlada hotela spopasti z bistvenimi notranjimi vprašanji, kot so stanovanjska problematika, demografija, staranje prebivalstva. Nekdo mora te stvari vzeti resno. Ne vemo, kaj se bo dogajalo v zdravstvu.«

»O čiščenju je prezgodaj govoriti. Zamenjave se dogajajo že nekaj časa, tudi zaradi notranjih razmerij in afer ministrov iz kvote Svobode.«

»Mnogo stvari, ki jih boste na Poljskem videli v prihodnjih mesecih, bo spornih, če jih opazujete skozi lupo pozitivnega prava. Trenutno potrebujemo več pravnega duha, ustave in etike razmišljanja, da popravimo škodo in povrnemo ustavna načela, ne pa da se črkobralsko držimo točno določenih pravnih postopkov.«

»Ti inštituti so bili v zadnjih osmih letih namenjeni reviziji zgodovine od gibanja Solidarnost naprej. Izumljali so nove junake. Temu rečem nacionalistični megalomanski kompleks: Poljaki, Poljaki in Poljaki, mi žrtve, mi heroji. Mi, ki smo rešili Jude pred holokavstom, in nič o izdajalcih, ki so sodelovali z nacisti.«

»Znebiti se moramo neustavno imenovanih ustavnih sodnikov. Oditi morajo novoimenovani sodniki, ki to po evropskih merilih niso. O tem je večkrat razsodilo Evropsko sodišče.«

»V resnici pomeni zgolj to, da je na levi sredini prišlo do streznitve in da se ti volivci ne bodo pretočili na desni pol. Bodisi se bo poiskala nova alternativa bodisi se bo vsaj del njih poenotil okoli obstoječe ponudbe kot odgovor na strah pred desnico.«

»Bolj jih povezuje moralistična drža, ki pričakuje manj tradicionalizma in konservativizma, manj individualizma oziroma egoizma ter predvsem več odgovornosti in samokritičnosti do svojih predstavnikov. Ker je take figure ob predpostavki politične in vodstvene modrosti težko najti, se pozneje to zreducira na zavračanje političnega sloga Janeza Janše.«

»Ustavitev ognja ne bi končala vojne, ampak bi pomenila zgolj premor, po katerem se bodo spopadi nadaljevali, celo intenzivneje.«

»Omejujoč dejavnik za večino držav je javno mnenje.«

»Javnomnenjske ankete so tokrat zelo pravilno napovedale izid glasovanja.«

»Najpomembnejša zakonodaja na področju človekovih pravic na Kubi po revoluciji leta 1959.«