Zdaj govori klimatologinja

»Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno.«

»Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj.«

»Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne samo da ne bo poti nazaj, ampak bodo spremembe hitre in nepovratne.«

»Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti.«

»Voda je preprosto preveč pomembna, da bi o njej odločala le peščica ljudi.«

»V zadnjih štirih letih smo imeli niz pretoplih zim, kar se je včasih redkeje zgodilo, saj smo imeli tudi kakšno hladnejšo zimo vmes.«

»Imeli smo srečo, ker je bilo v visokogorju tako hladno, da se je velika količina padavin, ki je značilna za SZ Slovenijo, kjer imamo visoke hribe, zadržala v snežni odeji.«

»Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, presegli smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja.«

»Naučili smo se, da ni tako velik šok, če ne letimo. Dalo se je preživeti. Morda se bo kaj ohranilo.«

»Gre za pojem ireverzibilnosti.«

»Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je.«

»Planeta B nimamo, lahko pa imamo Plan B.«

»V boju proti podnebnim spremembam potrebujemo Kitajsko in ZDA.«

»Na račun bolj ambicioznih evropskih ciljev bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov.«

»Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji prihodnje leto celo bolj ambiciozni.«

»Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B.«

»Konsenz, če temu lahko tako rečemo, je praktično popoln. Mi se namreč ne usedemo za mizo in se pogovarjamo, kaj kdo meni. Imamo enačbe, modele in meritve. Vzbujanje vtisa, da se moramo o nečem dogovoriti, je samo eden od načinov, kako spodbujati podnebni skepticizem.«

»Zadnjo ledeno dobo smo imeli pred 15.000 leti, in če človeka ne bi bilo, bi se nam naslednja zgodila čez približno 40.000 let. Toda to so časovne skale 10.000 in več let, mi pa danes govorimo o podnebnih spremembah v skali 100–200 let. To sta dve različni zgodbi.«

»Kennedy sporočila ni doživel, ga je pa zato Lyndon Johnson leta 1964. Prva opozorila so bila zelo groba in približna. Od leta 1992 dalje pa imajo politiki na mizi številke, ki se danes, 30 let pozneje, uresničujejo.«

»V 1,5 stopinje toplejšem svetu bi še lahko ohranili kakovost življenja ljudi in rešili večino ekosistemov, ne vseh.«

»Kar bi si želeli, je odpravljanje vzrokov, da sploh ne zagori. Če imamo na eni strani Teš, Nek, hidroenergijo in nove gradnje in na drugi strani varčevanje z energijo, je seveda najboljši vložek denarja v učinkovito rabo energije.«

»Podnebnih sprememb ne bomo povsem ustavili, zato se moramo na novo podnebje prilagoditi.«

»Za zdaj smo šli pri prilagajanju mnogokrat v napačne smeri.«

»Če pa pogledamo visoke vode v zadnjih 30, 40 letih in ugotovimo, da je bila frekvenca večja, takrat to pripišemo podnebnim spremembam.«

»Ravno na obalnih območjih, na območjih plazov, rednih poplav, moramo popraviti prostorsko politiko.«

»Nisem toliko pesimist s klimatološkega vidika, ampak s sociopolitičnega, ker imamo izrazito čudne ljudi, ki vodijo ta svet naprej.«

»Ogrožena je naša prehranska varnost, ogrožen je slovenski gozd, prizadeta bo voda, ki je 'naš ponos in strateška priložnost'.«